Mislil sem, da sedanja oblast ne more pasti še nižje. Motil sem se. V tem tednu sta se zgodili še dve škandalozni stvari, ki po raznih poskusih v zadnjih dveh letih, ponovno jasno kažeta, kam je usmerjena sedanja vladna politika. To je popolna rehabilitacija nekdanjega totalitarnega komunističnega režima.
V dvajsetem letu slovenske samostojnosti je minuli teden v obtok stekel kovanec za dva evra, na katerem je upodobljen partizanski komandant Franc Rozman – Stane. Ob njem stoji peterokraka zvezda, simbol partizanstva in komunističnega režima. Gre za spominski kovanec ob stoti obletnici njegovega rojstva. Kot tak je tudi veljavno plačilno sredstvo. Na ministrstvu za finance so obrazložili, da je po njihovem mnenju komandant Franc Rozman – Stane eden najsvetlejših likov iz časov NOB-ja. Kot tak je bil po njihovih navedbah izraz idej in upanja slovenskega naroda med narodnoosvobodilnim bojem. Kot vemo, države članice Evropske unije samo enkrat letno lahko izdajo spominski kovanec. Da se je kovanec s podobo komandanta Franca Rozmana-Staneta pojavil ravno v letu dvajsete obletnice samostojne Slovenije najbrž ni naključje.
Glede na to, kaj je na proslavi ob dnevu samostojnosti in enotnosti 22. decembra 2010 v Velenju povedal podpredsednik parlamenta in poslanec SD Miran Potrč:„Mnogi smo ob plebiscitu pričakovali, da bo nova država ohranila in še razvila ekonomske in socialne pravice prejšnje države,“ smo o tem lahko prepričani. Upodobitev komandanta Staneta je v javnosti sprožila burne odzive. Na te se je ob proslavi ob stoletnici rojstva komandanta Staneta v nagovoru odzval tudi predsednik Zveze borcev za vrednote NOB Janez Stanovnik. Kot je povedal, bo s kovancem slava slovenskega odpora proti okupatorju obšla Evropo in svet. Ob tem pa ni pozabil dodati, da se „nekdanji zapriseženci Hitlerju poslužujejo laži in klevet.“
A ne pozabimo, da vrednote NOB-ja nikoli niso bile drugačne, kot revolucija in prevzem oblasti komunistov v Jugoslaviji. Ob tem na veliko poudarjajo, da je bilo že v času NOB-ja prizadevanje za samostnojno Slovenijo, kar je velika zgodovinska laž in potvarjanje zgodovine. Spomnimo se samo na očeta komunizma Marxa, ki je razlagal, da pri socializmu in komunizmu ne gre za meje, ampak je poudarjal internacionalo, oziroma, kot je zapisal v Komunističnem manifestu, da delavski razred nima domovine. Po Marxu torej ne gre za državo, ki bi bila osnovana na podlagi nacionalne pripadnosti, ampak za državo, ki bi bila osnovana na razredni pripadnosti, kar je praktično identično s Hitlerjevimi načrti, le da gre pri nacional socializmu za zločinski režim, ki izloča na podlagi nacionalnosti, pri komunizmu pa za zločinski režim, ki izloča na podlagi razreda, pri čemer demokracijo razumejo kot diktaturo proletariata. Že iz tega vidika NOB ne more imeti zaslug pri samostojni Sloveniji. Sam Marx jih postavlja na laž.
Ob tem se spomnimo tudi Nagodetovega procesa. V njem je bil na smrt obsojen Ljubo Sirc, ki je poskušal prodreti z idejami o demokraciji in svobodi. Ne gre zanemariti tudi dejstva, da bi samostojno Slovenijo imeli že kmalu po letu 1945, če bi teza, da je NOB zaslužen za slovensko samostojnost, pila kaj vode. Tako pa smo čakali do leta 1991.
Samo ob teh nekaj dejstvih Stanovnikove laži in potvorbe že močno zaudarjajo po formaldehidu. Ob tem se ne morem načuditi, da poleg Mitje Ribičiča, ta vodja zločinske organizacije Zveze borcev ter zapriseženi častilec množičnih morilcev, kot je komandant Stane zagotovo bil, še vedno svobodno hodi po naši državi in otresa svoj lažnjivi jezik, namesto, da bi bil v zaporu zaradi (po)vojnih zločinov. Nekateri Stanovnika imenujejo celo „oče naroda“! Tudi to je dokaz, da je Slovenija še daleč od resnično pravne države.
Da je komandant Stane eden velikih partizanskih krvnikov, priznava celo eden izmed največjih komunistov Edvard Kardelj. V pismu, ki ga je pisal Zdenki Kidrič, takole strne besede o vodu, ki ga je takrat vodil ravno komandant Stane: „Včasih so preveč likvidirali. Tako je na primer druga grupa likvidirala mesečno na majhnem dosegu več kot šestdeset oseb. Zgodile so se še hujše reči, o katerih pismeno ne bom govoril.“
Drugi dogodek, ki pa se je zgodil, je proslava ob trideseti obletnici odprte meje na Botaču, ki je bila 20. marca 2011. Udeležila sta se je tudi župan občine Hrpelje – Kozina ter evropska poslanka Tanja Fajon iz vrst SD. Na proslavi je po dvajsetih letih samostojnosti Slovenije visela jugoslovanska zastava. Njej pa sta se „klanjala“ oba politična predstavnika. Zanima me, kaj bi se zgodilo v Nemčiji, če bi kakšen izmed tamkajšnjih evropskih poslancev in županov takole ponosno stal pred zastavo s kljukastim križem. Mislim, da bi bilo najmanj, kar bi se jima zgodilo, da bi morala nemudoma odstopiti.
Če sklenem: Kovanec, Stanovnikova izvajanja ter proslava z jugoslovansko zastavo so v posmeh našim staršem, očetom, ki so se borili za samostojno Slovenijo. V posmeh pa so tudi nam, ki smo kot otroci (takrat sem imel 9 let) trepetali, ali bodo naši očetje preživeli ali dali življenje v vojni za Slovenijo. V posmeh je nam, ki smo trepetali ob pogledu na v bližini parkirane tanke JLA in čakali, ali bodo sprožili topovski strel v naše hiše, ali bodo usmiljeni in tega ne bodo storili. In v posmeh je tistim, ki hočemo demokratično in svobodno Slovenijo, v kateri ne sme biti prostora za čaščenje krvnikov našega naroda!
