Nekako začuda verjamem Jelinčiču, ki pravi, da gre za neko povezavo med finsko socialdemokratsko stranko in slovensko SD. Pravilno se mi zdi, da bo Janša tožil, in sicer bi moral tožiti najprej v imenu Slovenije, kot drugo pa v lastnem imenu. Če nihče nima dokazov in nekaj v tri krasne opletajo s tisto črko “J” in imeni v vrhu slovenske vlade, katera pa so, pa nihče ne pove…To zame niso dokazi. S tem gre IMO za načrtno blatenje Slovenije v mednarodnih “vodah”.

Sicer pa je v bistvu vseeno…to naj konec koncev uredita Janša in tisti novinar pa televizija. Zakaj bi to moralo brigati mene? Kaj imam jaz od tega? Nič.

Za SD ne bom volil, ker je njenemu predsedniku ime Borut, to ime mi je pa zaradi nekih osebnih razlogov antipatično.

NSi ne bom volil, ker je njen predsednik Bajuk preveč osladen, tako da deluje presneto antipatično.

Zares ne bom volil, ker je njen predsednik Golobič blont, pa še ta njihova oranžna barva deluje bolj kot ne gejevsko.

LDS ne bom volil, ker na tej fotki Kresalova izgleda kot Freddy Krueger

Slikca v dokaz:

SLS ne bom volil, ker ima Šrot smotano frizuro.

SDS ne bom volil, ker mi mediji non stop pred nos dajejo Janša, tako da sem se ga že naveličal.

SNS ne bom volil, ker je Jelinčič postal že neizviren.

Desus ne bom volil, ker Erjavec spominja na Defunesa in ga tako ne morem resno jemati, pa še govorno napako ima, kar mi gre na živce.

Lipe ne bom volil, ker sem alergičen na cvetni prah.

Sem kaj pozabil?

Drugi vatikanski koncil v dokumentu Gaudium et spes pravi, da “Gotovo niso brez krivde tisti, ki neposlušni ukazom svoje vesti skušajo premišljeno odvračati Boga od svojega srca in se izogibati verskim vprašanjem. Vendar tudi verniki sami mnogokrat nosijo nekaj odgovornosti za to. Kajti ateizem, če ga gledamo v celoti, ni nekaj prvobitnega, marveč izvira iz različnih vzrokov, med katere spada tudi kritična reakcija zoper verstva, in sicer v nekaterih deželah zlasti zoper krščansko verstvo. Zato morejo pri tem nastanku ateizma imeti nemajhen delež verni ljudje, kolikor je treba o njih reči, da zaradi zanemarjanja verske vzgoje, zaradi takega razlaganja nauka, ki vzbuja nesporazume ali pa s pomanjkljivostmi svojega religioznega, moralnega in socialnega življenja pristni obraz Boga in religije bolj zakrivajo kakor pa odkrivajo.”

Isti dokument pravi, da je velikokrat razlog za pojav ateizma protest proti zlu v svetu. Pri tem, menim, imamo tudi sami verniki velikokrat prste vmes in večkrat dajemo vtis, kot da so religije vir vojn in prepirov na svetu. Ravno danes pa sem prebral izjavo predsednika Papeškega sveta za medverski dialog, da so religije faktor miru v svetu in da tisti, ki izkoriščajo vero za kakršne koli konflikte, vojne ipd., da so to tisti, ki so izdali svojo lastno vero.

Koncil nadalje pravi, da se moderni ateizem pogosto pojavlja v sistematični obliki, ki pritira človekovo težnjo po avtonomiji tako daleč, da vzbuja težave glede kakršne koli odvisnosti od Boga. Po prepričanju teh, naj bi svoboda obstajala v tem, da je človek sam sebi cilj in edini oblikovalec in ustvarjalec svoje zgodovine, kar naj bi bilo, po njihovo, nezdružljivo s priznavanjem Gospoda, začetnika in cilja vseh stvarnosti. Opora takemu nauku bi lahko bila tudi s strani tehničnega napredka, ki človeku daje občutek moči. Pa tudi mimo ateizma, ki pričakuje človekovo osvoboditev predvsem od njegove gospodarske in socialne osvoboditve, koncil ne gre, in poudari, da privrženci takega nauka, kjer pridejo na oblast, silovito napdajo religijo in širijo ateizem na tak način, da zlasti pri vzgoji mladine uporabljajo tista sredstva pritiska, ki so na razpolago javni oblasti.

In kako naj Cerkev, ki je prepričana, da priznavanje Boga nikakor ne nasprotuje človekovemu dostojanstvu, še več, da je ravno v Bogu dostojanstvo človeka utemeljeno in dovršeno, gleda na pojave ateizma? Vsekakor ne more sprejeti take drže, ki nasprotuje razumu in skupnemu človeškemu izkustvu ter človeka odtujijo njegovi prirojeni veličini. Skuša pa Cerkev dojeti v ateistični miselnosti vzroke za tajitev Boga (o tem zgoraj) in trdi, da jih je potrebno podvreči globljemu in tehtnemu premisleku.

Za zdravilo pri ateizmu, predlaga koncil, je zares primerno podajanje nauka kakor tudi neokrnjenega življenja Cerkve in njenih udov, saj je naloga Cerkve napravljati Boga Očeta in njegovega učlovečenega Sina navzočega s tem, da se ob vodstvu Svetega Duha neprestano prenavlja in očiščuje. To pa, po besedah koncila, dosega predvsem s pričevanjem žive in zrele vere. S tem pa smo zopet prišli do tiste točke, kjer smo kristjani velikokrat sami krivi za pojave ateizma (kar se večkrat vidi kar v konkretnih primerih v življenju), med drugim tudi s tem, da smo v temeljnih stvareh svoje vere (in tudi ostalih stvari) premalo poučeni, če pa smo, pa tega ne ponotranjimo in ne živimo ter tako ostaja samo pri neki enciklopedični načitanosti, kar pa je vsekakor premalo.

Zanimivo pri tem je, da ko berem dve knjigi, ki operirata s temeljnimi postavkami Creda, in sicer dva tako, v katoliški Cerkvi, nasprotujoča si avtorja, Hansa Kunga ter (takrat še) Josepha Ratzingerja, da v svojih knjigah (Credo in Uvod v Krščanstvo), prvi pravi, da Boga lukenj ne bi smelo biti, ker je to zloraba Boga, s tem pa tudi večkrat zloraba pojma mysterium, pri čemer mu drugi pritrjuje, namreč, da pri vprašanjih, ki se nam zastavljajo, mysterium ni noben odgovor, ampak je bolj kot ne zloraba in priznanje lastne nevednosti. Zanimivo, pa ravno slednji je preko Kongregacije za nauk vere, Kunga imel v resni obravnavi!

Nekaj dajem tukaj na pokušino

MePZ Ignacij Hladnik - Blue Moon

MePZ Ignacij Hladnik - My hart will go on

MePZ Ignacij Hladnik - Don’t Cry for me Argentina

MePZ Ignacij Hladnik - Lion King

Zgodba se začne na pokopališču v Gradišču, kjer glavni junak Roman s svojim kolegom Rodinom ob nekem nagrobniku zagleda Lenoro, ki ga takoj osvoji. Tam naključno tudi spozna nekega skrivnostnega moža Kartnervalda, ki se naokrog vozi s črnim mercedezem.

Roman se od tega srečanja z Lenoro nič več ne “skulira”, saj mu konstantno hodi po glavi misel na njo. Z njo postane skoraj obseden. Kmalu zatem se zopet srečata in celo preživita skupaj noč, nato pa izve, da se bo Lenora poročila z nekim Krotom. Čez 9 let izve, da imata Krot in Lenora otroka, ki mu je ime Urh.

Skrivnostno dogajanje okoli Lenore, Krota in Kartnervalda, ga ženejo, da stvari razišče in dobi Lenoro končno v svoj objem. Stvar se, seveda, začne zapletati, ko skupaj s prijateljem Rodinom vohljata v okolici Gorjancev. Roman kmalu ugotovi, da njegovo raziskovanje nima opravka z navadnimi smrtniki, ampak da gre za krvoločne vampirje, ki stremijo po oblasti nad živimi.

Skratka, Mate Dolenc ponuja zanimiv koncept zgodbe, ki pa postaja tekom teksta preveč razvlečen in sploh ne grozljiv, kar bi pričakoval od vampirskega romana. Ko zgodba pride na vrhunec zanimivosti, se konča. Konec (brez epiloga) spominja na znameniti film Romana Polanskega Ples vampirjev, kar ni najbolj izvirno. Upajmo, da bo prihajajoči celovečerni film, ki ga pravkar snemajo (čeprav, kaj sploh lahko pričakujemo od Slovenske filmske industrije, če sta Kekec in Ne joči Peter še vedno najboljša filma vseh časov v Sloveniji), bolj zanimiv.

Knjiga ima 275 strani in je lahko berljiva.

Ocena: 3

?!!

?!?!

???

?!?!!

!!?!!!

????

?!?!?!?!?!

?

SRANJE!!!!!

Hunger I feel, terrible hunger

Meat of humans I need to eat

Floating down the street

But no one satisfied my need

Paths lead me to the cemetery

I can feel pulses of the dead

Fresh buried corpse

I start with exhumation

As I dig deeper and deeper

Vile smell makes me madder

Coffin before my eyes

When it’s opened I can’t believe my eyes

Corpse is putrid yellow

Orifices bleeding black blood

Internal organs turned to puss

But it’s alive

In horror I realize

That it’s zombie

Hungry for the living flesh

Don’t want to be its lunch

But before I could make a move

Rotten creature bites my neck

I start to scream

It’s in vain, no one hears

Its teeth rip through my skin

Tearing off flesh from my bones

My blood is mixed with its blood

Heart is trying to pump hard

Life is gushing out

Ironical death I’m facing

I wanted to feed some decayed meat

And by the end I became food to the dead

Roaring scream of the war machine

Is calling you back

On the battle field

From where you may never return again

Assault begins

The first victim of war

Is peace

Bullets fly

From guns and riffles

Through demonic sky

A moment of silence

Tears in their eyes

Then scream of despair

Another innocent dies

Assault begins

Never ending slaughter

Of a mankind

Where life once thrived

Only silent scream

Ramains