1. Reinkarnacija tudi v hindujskih deželah vse bolj ljudi tišči v neko pasivnost, ker jo vse bolj dojemajo na način “druge možnosti”. Teoretično naj bi bila človekova težnja čimprejšnja odrešitev iz kroga ponovnih rojstev. Torej zlitje Atmana z vseobsegajočim Brahmanom. Reinkarnacija se je v semitsko kulturo prikradla skozi kabalo, zato so Judje dobro poznali idejo o reinkarnaciji, kar se seveda da zaslediti tudi v Svetem pismu a nikoli eksplicitno kot možnost odrešenja. Reinkarnacija ne spada v krščansko pojmovanje sveta, niti v krščansko pojmovanje odrešenja. Reinkarnacija temelji na samoodrešenju. Za to, da se odrešiš ne potrebuješ nikakršnega odrešenika, ampak svoja dobra dejanja. To pa je v nasprotju s konceptom nauka Jezusa Kristusa in križem, kot znamenjem odrešenja.
2. Celibat: V tem procesu nasprotnikov celibata se mi zdi zelo pomemben hedonistični duh, ki je v večini prisoten. S tem pridemo na neko čredno mišljenje in vsaka ovca, ki ni bela je izključena iz družbe in močno šikanirana od drugih. Torej, kar velja za večino, velja za vse. Vedno, kjer vlada množica pride do tiraniziranja izstopajočih posameznikov, ki ali zapadejo v apatičnost ali pa v nihilizem. Torej enako kot v socializmu!
3. Agape: V perspektivi Božje ljubezni oz. ljubezni kot “agape” postane vsakršno žrtvovanje daritev. Agape je tisti izraz ljubezni, ki naredi žrtev darovano. Tu žrtev ne pričakuje nikakršnega povračila.
4. Kondomi: Zadeva je zanimiva in po mojem mnenju danes precej vredna dobrega premisleka. Sam osebno sem preprican, da bo prislo nekoc do te stopnje, da bo Cerkev glede kondomov morala popustiti v smislu kot je dejal Jezus, ko so ga vprasali zakaj je Mojzes dovolil locitev, on pa je ne dovoli… - zaradi clovekove trdosrcnosti namrec. Dandanes se spolnost jemlje precej skomercializirano, vse prevec kot le zgolj uzitek, kar je po mojem posledica najprej relativnostne teorije in pa kasneje seksualne revolucije. “Ce je vse relativno, potem je vse dovoljeno,” bi se glasila parafraza stavka “Ce ni Boga, potem je vse dovoljeno.” Ker je vse dovoljeno, pade v to noter tudi kapitalska logika in vse je dovoljeno, samo da imamo dobicek - tudi trgovanje s cloveskim telesom (ne mislim tu prostitucije). Tako pride do seks revolucije, ki ponese vse skupaj v svet. Posledica: komercializacija in razvrednotenje spolnosti. V tej problematiki zagovarjam evangelijski pristop. V Afriki ne vidim druge pomoci, kot pa da gremo v boj proti AIDS-u s kondomi in da pozabimo na “dogme Cerkve” in se sklicujemo na sam Evangelij, ko Jezus kljub zapovedi sobote ozdravlja. Sele kasneje se mi zdi primerno, da gremo v Afriki na ABC metodo - samo, da bi od ABC ostala samo A in B. V Evropi in ZDA pa se mi zdi borba s kondomi mal off, ker smo fazo C ze presli in po mojem bi bil skrajni cas, da zacnemo na fazah A in B t.i. ABC metode.
5. Grehi Cerkve: Stvari, ki so bile storjene ne gre opravicevati. Hermenevticno jih lahko kvecjemu poskusimo razumeti. In tu vidim tudi problem sirse javnosti, ker kakor hitro vzames zadevo pod plasc hermenevtike, da bi bila zadeva jasnejsa in da bi imeli celostno podobo, ti ze ocitajo, da nekaj opravicujes, kar pa se zdalec ni res. Stvari iz 11. 12. stoletja ne moremo presojati z ocmi 21. stoletja. In ne razumem, kako nekateri intelektualci tega enostavno ne vedo ali pa nocejo vedeti!
6. Evtanazija: Je le-ta sredstvo za odstranitev ljudi, ki so nam v breme ali je varuhinja clovekovega dostojanstva? Vprasanje je precej aktualno, saj vemo za primer uboge Terry, ki so jo odklopili od cevke, ki ji dovaja hrano. Bi jo morali evtanazirati? Je pravilno, da so jo odklopili od cevke za hrano? Bi se morali zdravniki boriti za njeno zivljenje vse do konca, dokler je tudi aparature ne bi vec drzale pri zivljenju? Skratka, kaj je evatanazija? Je to umor ali varuhinja clovekovega dostojanstva?
6.1. Primer Terri Schiavo: Vprasanje je, koliko si je Terri res sama zelela umreti, kajti na vseh posnetkih ji je iz oci zarela neka srecnost v stanju v katerem je bila. Ampak pustimo to….
Odziv nekaterih v tej debati me sploh ne preseneca, ampak treba se je vprasati, ali je clovek res samo gola fiziologija? Ali ni mogoce kaj vec od tega? Povsem relevantno vprasanje je tudi, ali je eticno oz. s kaksno pravico lahko mocnejsi odloca o zivljenju sibkejsega? In pa temeljno vprasanje - kavzalnost in teleoloskost zivljenja! Na cem slonimo? Ali na tem, da se je treba najbolj sibkih znebiti tako, da jih posljemo s tega sveta, bodisi zaradi njihove zelje ali zaradi lastnega egoizma ali pa jih zascitimo, ker so ravno najbolj sibki potrebni najvecj zascite?
7. O življenju in dostojanstvu: vse bolj ugotavljam, da se danes dostojanstvo človeka pojmuje po kapitalističnem konceptu moči. Kdor je močnejši ta vlada in je nekaj vreden, vse ostalo je raja. Prav tako v življenju, ki je nekaj vredno le dokler je zdravo, ko pa ga napade bolezen, pa to ni več kaj vredno in je proti človekovemu dostojanstvu. Ampak to je temeljno proti življenju, saj življenje je v polnosti tudi bolezen, pohabljenost, trpljenje in smrt! Odpravljanje oz. idejo o družbi, brez tega aspekta življenja že Nietzsche očita socialistom, zato ga pa v rajnki SFRJ niso mogli prebavljat! Življenja res ne moremo spolitizirati in ga ujeti v nekakšne družbeno politične koncepte, ker slej ko prej bomo naleteli na protiživljenjske odločitve pod pretvezo boljšega jutri. Evtanazija kot branilka človekovega dostojanstva je po mojem pojmu ena velika samoprevara in laž. Izraz človekovega egoizma po popolnosti z izgovorom, da deluje za življenje in dostojanstvo človeka, ki pa ga izgubi takoj, ko je z njim kaj narobe (bolezen, pohabljenost,…). Kot da bi te temeljne stvari oz. koncepti življenja odločali o tem, kdaj človek še je človek in kdaj rastlina! In če nekateri na veliko očitajo krščanstvu pojmovanje življenja kot svetega, naj pomislijo na svojo redukcijo življenja na zgolj en aspekt, ki je moč! Ob tem razmišljanju sem tudi ugotovil zanimivo sličnost med papežem Janezom Pavlom II. in Nietzschejem!
