Share now!

Napisal sem že, da se napaja na anglosaksonskemu logičnemu pozitivizmu ali skrajšano, na analitični filozofiji, ki je resen filozof oz. intelektualec ne more jemati resno, saj je to filozofija, ki je kot škorpijon – pičila je samo sebe. V kakšnem smislu?

Temeljna ideja analitične filozofije je, da o metafiziki ne moremo govoriti oz. je odveč govoriti in je škoda časa. Nedosledna, kot ta filozofija je, pa na veliko govori o Bogu, metafiziki, ipd. Ko bi vsaj upoštevala svojega začetnika Ludwiga Wittgensteina!

In Dawkins se napaja iz tega miselnega ozadja. Štango mu drži Daniel Danett, filozof, ki je dejansko v promet spravil Dawkinsovo idejo o memih, ki pa niso stvar akademske razprave – zato se mi o njih ne zdi vredno razpravljati.

Kolega Krakrarjev na forumih Mislec.net zelo dobro ugotavlja:

“Njegova teorija memov je skrajno vulgarna; je v bistvu sodoben ekvivalent socialnemu darvinizmu, le da je raso zamenjal z “idejami”. Osnovni problem memetike kot teorije pa je po mojem mnenju v tem, da zamenja ontološki z deskriptivnim vidikom. To, da lahko razvijanje idej opišemo v terminih tekmovanja, še ne pomeni, da dejansko tekmujejo, da obstaja v vsaki izmed idej nek skrit možicelj, ki se bori za svoj obstoj (ali, če sem bolj resen, idejam notranja smotrnost ali težnja po “preživetju”).

Če pa pristanemo na zgolj deskriptivni pogled na memetiko, potem pa dobimo tavtologijo: ideje preživijo zato … ker preživijo! Prav v tem se skriva navidezna univerzalnost evolucionizma (z razlko od darvinizma), v njegovi konceptualni izpraznjenosti.

Glede njegovega pogleda na religijo: je naravnost otročje. Takšne fore si izmišljajo hipiji, resnega prostora v preučevanju religije pa si ne zaslušijo.”

in nadaljuje:

“Če nek angleški/ameriški bedak reče, da so religije slabe za človeštvo, in se hkrati predstavlja kot znanstvenik/preučevalec religij, je to pač vulgarno. To ni stvar konceptualnega nasprotovanja, temveč preprosto dobrega okusa. Imam dober okus; ne berem Dawkinsa.”

Na PKC forumih pa pravi uporabnik Gallus Maximus, ki trdi, da ga osebno pozna:

“Kup dobre retorike in večvrednostnega kompleksa pod katero skrije dokaj plitek um. Bi se on moral držati strogo svoje stroke in ne uhajati v filozofske diskurze. ZDA ateizem, ki je dokaj zatiran, ga ima za svojega “Mojzesa”, pa še to preko Daniela Denetta.”

Sam pa dodajam še, da me je ob branju njegovih del preveval nekak občutek njegove hipokrizije, ki se kaže v tem, da svoj ateizem gradi na enaki stopnji dogmatične osnove, kot jo oporeka religijam.

 Share now!