Category Archives: Proza

Spoštovani politiki! Mnogo gnusobe vidim hoditi naokrog. Ne potrebujem se ozreti daleč. Veliko vas je, ki ste si ljudstvo vzeli za talce. Z ljudmi počnete kot da so tisto zadnje in ničvredno. Skrbite le za svoje lastne stolčke in riti. Sprašujem se…vas ni nič sram? Ni pa vas mnogo, ki ste plemeniti v svoji srcih. … Continue reading

V tišini moje glave kričijo misli. Med njimi je ena še posebej glasna. Rad bi jo utišal, pa se ne da.Mogoče le za trenutek – sem ali pa tja, vendar dokončno? Ne, ta misel se ne da. Trdovratna je. Če se še tako trudim, pride na dan in me ubije. Potem me kljuva. Sem kakor … Continue reading

Skozi okno gledam kako v rahlem zimskem vetriču poplesavajo snežinke. Dan počasi lega k počitku. Lepota, spokojnost in romantika narave pozimi me vedno znova navdušujejo. Res je, da je mraz in res je, da sneg velikokrat povzroča nemalo preglavic, vendar zame se to ne more kosati z vsem, kar lepega prinaša zima. To je moj … Continue reading

Spomnim se, ko sem bil majhen in sva s staro mamo navsezgodaj zjutraj, ko je bila še tema, v postelji molila – včasih na njeno pobudo iz pretveze, da bi morda še za nekaj časa zaspal, večkrat na mojo, ker se mi je zdelo lepo – in prepevala cerkvene pesmi. Najbolj se mi je vtisnila … Continue reading

Za menoj je kar naporen teden. Le v torek sem delal kolikor toliko normalno, pa še to sem začel eno uro prej, ker sem sodelavcu obljubil, da mu bom nadomestil ure, ki jih bo moral zaradi mene “naddelati”. V ponedeljek sem tako porabil za delo štirinajst ur. Najprej dopoldan na radiu, popoldan pa v redni … Continue reading

Pogovor se je zgodil na Forumih RKC. Mislim, da mi avtorji besed ne bodo zamerili, če jih objavim, ne bodo pa mi, upam, zamerili, če jih položim v usta nekih tretjih oseb. Fonzi: Danes ne moremo jemati zgodovinske resnice, kar se tiče Katoliške Cerkve kot bičanje po nas kristjanih. Kristjan: Zgodovinska dejstva in tegobe, ki … Continue reading

Moje ime je Gabriel, Gabriel Hodosh. Preden me pobere od moje bolezni, vam moram napisati o moji genijalnosti, ki sem jo za mojo ženo Katoko izvedel pred petdesetimi leti, in ki je ostala neodkrita do pred petimi leti. Pisalo se je leto 1952, ko sem spoznal Katoko. Predstavil mi jo je moj najboljši prijatelj Lazar … Continue reading

Sv. Matija se navsezgodaj zbudi, se skulira in se pripravi na izlet na Zemljo, saj je danes njegov delovni dan (na god sv. Matije), ko mora, po stari ljudski šegi, razbiti led. Pred odhodom iz svoje nebeške hiške, se še enkrat prepriča, če je vzel vse potrebno za na dolgo pot. “Sandali…mhm…palica…mhm…denar…ja, ja…bisaga…mhm…” si mrmra … Continue reading