Pred časom sem bral pismo škofa Jegliča županu Hribarju, v povezavi s Prešernovim spomenikom v Ljubljani: Blagorodni gospod! Dne 10. septembra 1905 odkriti prešernov spomenik ima nad pesnikom pohujšljivo, nesramno odgaljeno žensko podobo. Kot poklican varuh krščanske nravnosti z gnjusom obsojam, da se je za pesnika tako pohoten spomenik odobril, še bolj obsojam, da so … Continue reading
Obhodim te… poveš mi, da ni nič novega… …ne veš, da te že poznam do obisti… nič…nič ni novega… Le staro življenje vsak dan kot novo v tebi kipi.
Še v času srednje šole, ko smo prebirali takšne in drugačne pesnike in pisatelje, mi je v spominu ostala tale pesem Alojza Gradnika. Pesem je nabita z dinamiko med gonom erosa in gonom tanatosa, ki jo odkriva Freud v svojih delih. Gradnik je bil Freudov sodobnik in ker je študiral na Dunaju, je bil najbrž … Continue reading
Lepi modri oblaki in dan obsijan s soncem – vse skupaj je izginilo in se pogreznilo v neznatne temine. Že pred časom temačna slutnja je dobila jasno podobo in napadla z vso silo. Kot da bi zaprl škatlo se je zgrnila tema in nekoč jasna luč, ki je sijala, je bledela… …ves čas je bledela, … Continue reading