…je bilo naslov okrogli mizi, ki je potekala 19. maja. Govorili so o diskriminaciji s katero se muslimani danes srečujejo pri nas. Pokazali so na probleme, mogoče rešitve in primere dobrih praks.

Pripadniki islamske kulture so v Sloveniji pogosto stigmatizirani in diskriminirani. Večinsko prebivalstvo jih namreč gleda skozi prizmo stereotipov.  Njihova integracija pa pogosto pomeni asimilacijo, ki jim jemlje identiteto.

Ksenija Horvat Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je poudarila, da sta zakrivanje žensk in džamija danes vodilna diskurza v Evropi, ki oblikujeta naše mnenje o muslimanih.  Po njenem mnenju bi se Slovenci morali bolje izobraziti o Islamu, s tem pa izzvati tudi lastne predstave o identiteti in nacionalni kulturi, ki nas pogosto vodijo v konflikte. Pojem slovenstva kot nacionalne identitete, po njenem mnenju, ne bi smeli vezati na etničnost ampak na vprašanje odgovornosti do dediščin, ki se srečujejo na skupnem prostoru.

Faila Pašić Bišić iz jeseniškega človekoljubnega društva Up je povedala, da je sama lahko primer pozitivne integracije, saj ji je ta uspela, ne da bi se odrekla svoji kulturi in načinu življenja.

Emina Hadžić iz koprske humanitarne organizacije Zavod Krog pa opozarja, da v vrtcih še vedno ni poskrbljeno, da bi otroci, vzgojeni v islamski veri, lahko uživali hrano brez svinjine. V medijih pogreša tudi oddaje in prispevke o islamski kulturi.

V teh dneh pa se zaključujejo tudi Dnevi islamske kulture, katerih glavni namen je približati to kulturo s pomočjo glasbe, slike in besede.  V sklopu prireditve, ki bo potekala do 29. maja, so pripravili tudi palestinski, libanonski in iranski večer ter predstavili obred dervišev iz Sarajeva.

 Share now!

Zadnje čase se je v raziskavah o vzrokih za homoseksualnost pojavilo kar nekaj novih raziskav. Naj omenim samo dve teoriji. Prva govori o tem, da naj bi človek postal homoseksualec zato, ker mati že v prenatalnem obdobju zavrača plod in tako vpliva na razvoj in posledično tudi na spolno identiteto človeka. Druga pa pravi, da je homoseksualnost pogojena s prevelikim izločanjem določenega hormona med nosečnostjo, kar povzroči pri otroku homoseksualnost.

Torej obe teoriji potrjujeta tezo, ki jo slišimo iz ust homoseksualcev, da so se taki že rodili. Pa vendar je razlika med tema dvema teorijama, ki v znanstvenem proučevanju še ni bila nikoli premostljiva in najbrž še nekaj časa ne bo. Namreč prva teorija, ki govori o zavračanju ploda s strani matere je čisto sociološko-psihološka, kar pomeni, da po tej teoriji naj bi bila homoseksualnost stvar družbeno-psiholoških faktorjev, ki vplivajo na človeka, kar posledično pomeni, da se homoseksualnost da tudi zdraviti z ustrezno psihoterapijo. Druga teorija, ki govori pa o tem, da gre za preveliko izločanje določenega hormona med nosečnostjo, pa sporoča, da je homoseksualnost čisto biološkega porekla, a tudi iz tega sledi, da bi lahko z določenimi medicinskimi posegi med nosečnostjo lahko zmanjšali izločanje “spornega” hormona in tako svet, na žalost ali pa Bogu hvala, prikrajšali za kakšnega homoseksualca.

Naj na tem mestu opozorim, da moj današnji zapis ne želi biti žaljiv do kogar koli, ne želim zganjati nestrpnosti do drugačnih, ker sem na nek način tudi sam drugačen in je vsak človek kot subjekt edinstven in enkraten, torej drugačen. Ta drugačnost pa se v svetu srečuje med seboj in nekako mora najti ustrezno formulo sobivanja. Pa vendar bo mogoče na pravkaršnje opozorilo kak stavek znotraj tega zapisa za koga mogoče sporen in se bo mogoče celo kdo znašel in me tožil pri ombudsmanu Hanžku, za katerega vrjamem, da si bo vzel čas, da se bo ukvarjal z nekim “čudaškim” zapisom, zraven pa zanemarjal resnične probleme, ki mu ležijo pred nosom. No, kakorkoli, pregovor pravi:”Tudi slepa kura zrno najde.”

V drugi polovici dvajsetega stoletja se je zgodila t.i. seksualna revolucija. Zelo dobro jo uprizarja film o tajnem agentu Austinu Powersu, ki ga skoraj v mejah normale odigra znani igralec Mike Myers, ki ima tudi posrečeno ime, katerega je nosil zloglasni klavec v filmih Helloween. Prav tako se je prej kot psihična motnja, homoseksualnost umaknila iz zdravstvenih klinik. Homoseksualnost je postala nekaj normalnega, kot je recimo normalen sadomazohizem v spolnih nasladah dveh ljudi. Tako je tretirana tudi danes. Nobena raziskava še ni potrdila, da bi bila homoseksualnost motnja ali da bi bilo to stanje biološke determiniranosti – zgornje omembe zadnjih dveh teorij sta zelo zgovorni.

Če gledamo zadnje statistike o prebivalstvu v Evropi, bomo kaj hitro ugotovili, da nataliteta izjemno hitro upada. Sam sicer ne vem koliko se EU sploh trudi, da bi spodbudila k rasti prebivalcev, vem pa, da k temu zelo močno pripomore Katoliška Cerkev – vsaj vidno in javno se trudi. V Sloveniji imamo še vedno v ustavi člen, ki govori o tem, da je splav pri nas dovoljen. Roko na srce, s prepovedjo splava ne bi naredili ničesar. Ogrozili bi poleg otrokovega življenja tudi življenje matere, ker bi obiskovale razne mazače, ki bi opravljali to mesarsko delo kar po domače. Pa vendar je moteče, ko se govori o pravici do splava, ko pa je to vendarle svoboščina in ne pravica. Seveda odprava takih in drugačnih zakonov najbrž ne bo naredila veliko. Problem je v tem, da je treba spodbuditi mišljenje ljudi, ki bo naravnano na to, da bodo odprti za družino.

Pravkar berem knjigo Oriane Fallaci – Moč razuma, kjer svari pred islamizacijo, ne samo Evrope, ampak kar celotnega sveta. Mnogi jo obtožujejo, da pretirava. Je črna ovca za tiste, ki si želijo nekako mirno integracijo Islama v demokratični Zahod. Avtorica našteva cel kup stvari, ki so sporne pri “kolaboriranju” z Islamom, kot to imenuje. Ena od spornih zadev je tudi ta, da Islam ne pozna ločenosti verskih skupnosti od države, kar jasno pove tudi Ahmed Pašić v svoji knjigi Islam in muslimani v Sloveniji. Fallacijeva pove, da v Veliki Britaniji obstaja neko društvo za priseljene muslimane, ki imajo svoj parlament, ter da se zavzema za Islamsko Veliko Britanijo, ki bi bila podrejena šeriatskemu pravu. Fallacijeva tudi poudari, da v zgodovini širjenja Islama nikoli to ni bilo po mirni poti, ampak tako, da so muslimani, kamor koli so prišli pobijali neverne Jude in kristjane, ki so jih imenovali – psi. Zanjo so križarske vojne (vsaj sprva) logična poteza proti nasilni islamizaciji Evrope. Avtorica trdi, da tudi danes ni nič drugače in ob tem navaja teroristične napade in njih vodje, kot so Bin Laden, Arafat (ki pa je že pokojni), Hussein…

Avtorica pa tudi navaja, da je bila v Švici tožena zaradi tega, ker je v eni izmed kolumen izjavila, da se muslimani plodijo kot podgane. Evropa je pod pritiskom islamizacije, to je dejstvo. Vsi si prizadevamo, da bi se Islam nekako mirno integriral v Evropo. Nekateri intelektualci celo govorijo o nekem demokratičnem ali evropskem Islamu, ki naj bi spoštoval splošno deklaracijo o človekovih pravicah. Medtem pa mnogi islamski voditelji govorijo o tem, da je treba izkoristiti demokratični sistem, da bi po njem lahko prišlo do demokratične uvedbe šeriatskega prava.

Torej Islam ima dve možnosti. Preplavil nas bo nasilno, kot je to že storil. Utrujena in prebivalsko oslabljena Evropa bo klonila pred ogromnimi islamskimi narodi. Preplavila nas bo z rodnostjo in preko demokratičnega sistema prišla do popolnoma islamske Evrope. In ob stanju, kot je sedaj, nismo daleč od Nostradamusove napovedi, da bodo kamele pile vodo iz Rena.

Z vidika, da obstaja velika realna možnost, da Islam preplavi Evropo, je logično, da je boj za pravice homoseksualcev sporen, saj oni nič ne prispevajo k rodnosti v Evropi in so t.i. suha veja. Poleg tega, imam občutek, da hočejo homoseksualci izkoristiti tolerančnost liberalne Evrope, da bi iztržili zase tisti maksimum, ne zavedajo pa se, da se v prihodnjih letih lahko stvar bistveno spremeni, če Evropa postane Islamska. Takrat jih ne bo nihče spraševal, nihče se ne bo pripravljen pogovarjati, dialoga ne bo. Bodo samo kamenjanja, obglavljenja in mogoče celo natikanja na kole. In oni še udrihajo po Katoliški Cerkvi, ki jih v nobenem pogledu življenjsko ne ogroža in ima celo posebno pastoralo za istospolno usmerjene, ki jo pri nas vodi duhovnik Tomislav Roškarič.

In mi zna kdo sedaj citirati iz Svetega Pisma v 3Mz, kjer piše, da kdor leži z moškim kakor se leži z žensko, da naj bo usmrčen in mi tako primazati k zgornjemu odstavku miselno zaušnico. Po tem naj bi bil Bog, ki nas je ustvaril, ustvaril tudi homoseksualce, kasneje pa jih ukazal pobiti, v protislovju s samim seboj oz. z Jezusovim oznanilom, ki ga tako lepo povzame apostol Janez v svojem pismu: Bog je ljubezen.

Je torej potrebna v skladu s tem, kar danes pišem nasilna diskriminacija gejev, kot smo ji bili priča po letošnji Paradi ponosa, ki je bila v soboto, ko so v bližini Metelkove brutalno pretepli dva geja? Je potrebno, da se tako, kot v Mariboru dogajajo napadi na homoseksualce, in to celo z orožjem? Je potrebno, da se dogaja to, kar se je zgodilo v Beogradu in kar prikazuje video na podanem linku http://video.google.com/videop…..Y+BELGRADE

To bi bilo nesramno in nečloveško. Nevredno tega, da se imamo za civiliziran evropski narod. Pravim samo, da je potrebno dobro premisliti, če nismo mogoče preveč popustljivi, ker nas stvar utegne v bližnji prihodnosti močno udariti nazaj!

Kar se tiče obsodbe homoseksualcev in 3Mz ter protislovja z Jezusom, ki uči ljubezni, pa tole:

Ne smemo mešati Mojzesovo postavo (ustavo izraelskega naroda), ki zaradi takšnih in drugačnih socioloških in zgodovinskih razlogov zapoveduje smrt za homoseksualce z univerzalno formulo Bog je Ljubezen? Tudi Božja obsodba homoseksualnosti ni v nasprotju z Božjo ljubeznijo, ampak kvečjem sovpada z izvirnim grehom, ki je v stvarjenju povzročil nemalo napak. In to da nekdo sploh lahko biva in ima možnost to napako vsaj malce popraviti in slediti Božjemu načrtu po svoji svobodni volji dela Božjo ljubezen tako veliko! V tem vidim tudi poanto Jezusovega:”Pojdi in ne greši več!”

V tem duhu pa je potrebno tudi brati moj današnji zapis.

 Share now!

Zgodba kar živo naslika preganjanja kristjanov, ki so se dogajala v zgodovini. Znano je, da se je kmalu po Jezusovi smrti začelo preganjanje, ki ga je sistematično vodil Savel, ki ga kasneje poznamo pod imenom Pavel in je tudi sam kasneje umrl pod cesarjem Neronom okoli leta 64 n.št. mučeniške smrti zaradi nauka Jezusa Kristusa. Prvi krščanski mučenec je bil sv. Štefan, čigar poročilo smrti najdemo v Apostolskih delih (prim Apd 7, 54-60). Kasneje iz zgodovine dobro vemo, kakšna preganjanja so se dogajala pod Neronom, Dioklecianom in ostalimi imperatorji. Znano je, da je Neron, ko je spustil nad kristjane v Koloseju, leve, rekel, medtem, ko so kristjani pod levjimi šapami umirali s pesmijo in molitvijo na ustih, da to ni nobena zabava, ker je hotel kričanje prestrašenih kristjanov, ki umirajo v strašanskih bolečinah. Prizor odlično prikaže tudi znani film Quo vadis! Znano je tudi, da sta zemlji, na katerih stojita Kolosej in Trg sv. Petra, prepojena s krvjo prvih krščanskih mučencev, ki so dali življenje za Kristusa. Ti mučenci so bili seme novih kristjanov – in so še!

Te besede pa so tudi moje geslo, ki ga lahko vidite tako tukaj, kot tudi na Forumih Katoliške Cerkve na Slovenskem!

Opomba: Napisano meseca maja.

 Share now!

Problem stanja takega kot je je, da Islam preživlja krizo, ki jo vanj prinaša globalizacija. Pojav kot tak ni nič novega, saj je krščanstvo dalo to skozi že v tistih anomalijah, ki jih razni ljudje tako radi krščanstvu naprej mečejo.

In kaj se je sedaj zgodilo z Islamom? Namesto, da bi vztrajali v svoji religiji, so iz nje naredili ideologijo, ki je zašla iz središčne točke na premici med totusom in nihilom, proti totusu in postala totalitarna – tu pa je konstruktiven dialog onemogočen, če sploh dopušča kakšen dialog. Temu se reče patološko delovanje ideologije. Se pravi na izzive globalizacije se je Islam odzval patološko. V tem primeru se mi zdi napačen pristop, da za tovrstna nasilja obsojamo določeno religijo.

Je res, da mi tu utegne kdo kontrirati v smislu, da je problematično vprašanje ali gr za reakcijo Islama ali pa za reakcijo trenutnih političnih subjektov, ki se sklicujejo na Islam. V tem primeru se postavlja vprašanje, kakšna je razlika med tem, ko pravim, da ne bi smeli obsojati religije kot take in med mojo tezo, da gre za določeno reakcijo Islama.

Sam vidim problem v tem, da se je med tema dvema primeroma razlika zabrisala. Pa ne po krivdi muslimanov samih, ampak po krivdi zahodnega sveta, ker je kar vse stlačil pod ime Islam. Saj enako najbrž velja za muslimanski oz. arabski svet, ko zahodnega označuje s križarji ipd.

Seveda pa je to tudi globlji problem, ker Islam ne pozna ločitve med verskimi skupnostmi in državo, tako da je težko reči, koliko ima vpliva religija in koliko politika. Če potegnemo paralelo s križarskimi pohodi; takrat tudi ni bilo še tiste famozne ločitve Cerkve in države, je jasno, da so križarske vojne iz prvotnega verskega namena obrambe dobile značaj političnega ropanja bližnjega vzhoda. Prepričan sem, da gre tukaj za enak fenomen.

Opomba: Napisano meseca maja.

 Share now!