Blog Sebastjana Erlaha

Že kar nekaj časa razmišljam o morebitni vsebinski prenovi Forumov RKC.si. Odkar sem postal moderator in ugotovil, da sam enostavno ne morem vsega moderirati, sem takoj, ko sem postal administrator dal pobudo o povečanju ekipe moderatorjev ter o uvedbi nekih pravil. Oboje se je zgodilo. Na tem pa seveda ni ostalo. Forum mora iti dalje. Še vedno menim, da ne dosega tistega standarda, ki bi ga moral. Še vedno je preveč razpuščen in nekvaliteten, kljub temu, da ekipa odlično dela in se maksimalno trudi.

Najbolj kvalitetna foruma, po katerem bi se morali vsaj malce zgledovati sta npr. v svetu Catholic.org forum in pa pri nas, sicer ne verski, ampak filozofski forum, Mislec.net. Osebno mislim, da nas v kvaliteti šopata tudi Mladi.net in pa Iskreni.net. Skratka, menim, da Forumi RKC niso forumi, ki bi človeka duhovno ohrabrili in mu bili duhovna hrana. Pa bi morali biti taki.

Moj prvi predlog za prenovo je bil takšen, da bolj poudarimo krščanstvo, torej nekako takole:

1. vse ostane isto
2. spremenimo opise forumov in sicer:
- Ta hip: Kristjani se odzivamo na aktualne dogodke
- Včeraj: Krščanski odzivi na dogodke, ki so za nami
- Svobodno: prosto a krščansko, ime pove vse

Za Družbo še ne vem.

3. strogo in dosledno brišemo (ali: dajemo v koš) vse, kar nima veze z opisom foruma.

Primer: če kdo hoče razpravljati, ne vem, o Satanizmu, ima forum: religioznost.

4. Če je tema off topic več kot dve strani, se jo zaklene.

5. VRNETu pošljemo besedilo (naj se ga sestavi in bom jaz poslal), da naj v pravilih potrdijo, da je blatenje Cerkve na forumih prepovedano in se bo kaznovalo po točki 10.3, kar pomeni takojšnjo izključitev s forumov.

6. Na forumu Anglistov imajo pod napisom uporabniškega imena pri postih zraven možnost, da se jim izpiše koliko opominov (warnings) ima uporabnik. To mislim, da ne bi bilo “švoh”, če naredimo tudi mi (tako je vsem javno vidno koliko opominov ima kdo).

7. Tisti “insert” v pravilih, da kdor se ne strinja z moderatorsko politiko forumov, naj zapusti forume, naj se da pod posebno poglavje pravil in sicer takoj na začetek pravil.

Osebno (in ne samo mene) me zelo moti, da veliko kristjanov, ki sodelujejo, ne sodelujejo v pristno krščanskih temah, ampak v političnih debatah, kjer se konstantno dogaja, da se prepira o komunistih in domobrancih, kar postaja utrujajoče in skorajda neznosno, zraven pa povečini ne povedo nič kaj pametnega in rezultirajo bolj kot ne v “ad hominem”. Zato sem za varianto, ki bi omejila politične debate, torej namesto sedanjih štirih podforumov (Ta hip, Svobodno, Včeraj in Družba), bi naredil za politiko samo en podforum.

Po tehtnem premisleku, sem prišel do takega predloga, ki ga nakazujem spodaj:

SKLOP: CERKEV V SEDANJEM SVETU
forumi: Cerkev doma (opis: odzivi in mnenja glede na dogajanja v Cerkvi na Slovenskem)
Cerkev v svetu (odzivi in mnenja glede na dogajanja v Cerkvi v svetu)
Cerkev v družbi (dialog med Cerkvijo in družbo, izzivi sodobne družbe)

Cerkev in kultura (dialog med Cerkvijo in kulturo)

VERA IN ŽIVLJENJE CERKVE
Verujem (opis ostane kot je že)
Sol zemlje (opis ostane kot je že)
Občestvo (opis ostane kot je)

SVETO PISMO, KATEKIZEM IN DRUGI CERKVENI DOKUMENTI
Sveto pismo (opis ostane kot je že)
Katekizem (se ne spomnim trenutno opisa)
Cerkveni dokumenti (o cerkvenih in koncilskih dokumentih ter enciklikah)

LITURGIJA
Bogoslužje (o različnih oblikah bogoslužja)
Slavimo Gospoda (o različnih duhovnih slogih znotraj krščanstva)

DIALOG
Ekumenizem (dialog med krščanskimi Cerkvami)
Religioznost (dialog z nekrščanskimi verstvi)

RAZNO
Politika (vse o aktualni politiki)
Svobodno (vse kar ne spada v druge teme in ni politične narave)*
Dobrovoljček (kar ni za nikamor)**

Seveda točki 6. in 7. iz prvega predloga ostajata.

Struktura, ki sem jo izdelal, priča, da bi forum postal bolj pastoralno usmerjen, kar je pravilno, poleg tega pa dopušča tudi zelo specifične in strokovne debate.

Za enkrat vse skupaj ostaja še v oblakih. Upam, da se premakne kaj v tej smeri, saj Cerkev na Slovenskem zasluži dober in kvaliteten internetni forum.

*in ** lahko tudi izpustimo ali nadomestimo s čim drugim.

Na svojem predavanju na Blogresu (na katerem nisem bil prisoten), se je urednik siolovega Blogosa, Marko Crnkovič, dotaknil tudi anonimnosti in povedal, kaj ga znotraj tega moti.

Sicer anonimnost tudi mene moti v tej smeri, kot jo nakazuje Crnkovič in pa v komentarju Iztok Gartner, ki pravi:

na kurac mi gre, ko te nekdo napade in suče gobec kot anonimnež. Če ima toliko jajc, da se pizdi, naj jih ima še toliko, da pove kdo je.

Drugače pa naj bo vsak, kar mu paše.

Je pa zanimivo, da so najbolj nesramni in nizki prav anonimneži, ki se očitno skrivajo sami za sabo in na tak način zdravijo svoje frustracije.

A, kakor je bilo rečeno v debati, če pišeš, moraš biti pripravljen, da jih boš fasal - sploh na internetnem mediju, ki dovoljuje anonimnost. Če te npr. hoče kdo “oklofutati” v Sobotni prilogi ali kakšnem drugem klasičnem mediju, mora zraven dopisati svoje ime in priimek - če ne drugega vsaj v uredništvu vedo, kdo to je. Ravno zaradi tega mora vse skupaj bolj zaviti v celofan, med tem ko tukaj lahko pove bolj direktno, bolj vulgarno. Enako je na internetnih forumih (jaz sem administrator forumov RKC), kjer pod anonimnimi nicki različni individuumi izrabljajo oz. zlorabljajo svobodo govora za razna blatenja in kršijo pravila forumskega vedenja, katera imamo. Ko dobi opomin, ali ga izključiš, pa ti meče v obraz, da mu kršiš svobodo do izražanja in da zadevo vodiš totalitarno. Ampak menim, da ni za obupati. Predvsem je treba dati priložnost tistim, ki so dobri pisci, komentatorji (anonimni ali ne), katerim kultura dialoga nekaj pomeni. Sicer se mi osebno zdi, da tisto pravo ime in priimek precej dodata zapisu (je bolj kredibilen), kot anonimnost. Seveda pa to ni pravilo - poglej samo blogerja Jina. Le kdo ne pozna bloga Jinov svet in le kdo se ne bi strinjal, da kljub anonimnosti nima kredibilnosti in da njegov blog ni odličen?

Tole, dragi moji, enostavno moram deliti z vami:

Živela je punca, ki je bila slepa. Zaradi tega se je močno sovražila. Sovražila je vse okoli sebe, tudi svojega fanta, ki jo je imel neizmerno rad in jo ljubil, ter ji vedno stal ob strani.

Dejala je, da se bo poročila z njim, vendar le, če bo lahko le za trenutek videla svet okoli sebe.

Nekega dne je dobila možnost. Dobila je par novih oči nekega donatorja. Dobila je možnost videti svet okoli sebe. Tudi svojega fanta. Le ta jo je vprašal: »Sedaj, ko lahko vidiš svet, se boš poročila z mano?« Ob pogledu na njega je bila šokirana, saj je videla, da je tudi on slep. Njegovo snubitev je zavrnila in ga zapustila.

Odšel je ves objokan. Čez nekaj časa ji je poslal pismo, v katerem je pisalo: »ŽELIM LE, DA PAZIŠ NA MOJE OČI«.