150 let od izvora vrst
Osrednje delo Charlesa Darwina O izvoru vrst danes praznuje 150-letnico prve izdaje. S knjigo, ki za številne znanstvenike še vedno predstavlja najpomembnejše delo celotne biologije, je Darwin postavil temelje za še danes med naravoslovci v veliki meri nesporno teorijo o evoluciji.
Darwin pri svojih opisih, ki jih je zapisal med svojim potovanjem z ladjo Beagle v 30. letih 19. stoletja ni uporabil besede evolucija, pa vendar je identificiral načelo naravnega izbora, ki danes kot selekcija predstavlja enega izmed temeljnih stebrov evolucijske teorije. Darwin se je dolgo izogibal objavi svojih ugotovitev. Šele ko je ugotovil, da je njegov rojak Alfred Russel Wallace neodvisno od njega prišel do enakih spoznanj in jih želel objaviti, je privolil v objavo. Pozornost pri njegovi knjigi vzbuja predvsem to, da v celotnem delu ni niti ene same formule in da je v njem le ena skica. Knjiga je poleg tega napisana tako, da jo lahko razume vsak, ne le znanstveniki. Teorija evolucije je tudi plodna podlaga za različne negativne špekulacije o odnosu med znanostjo in Cerkvijo. Katoliška Cerkev teorijo evolucije sprejema kot najbolj argumentirano teorijo na področju naravoslovne znanosti. Tako razmišlja tudi upokojeni direktor vatikanskega observatorija, jezuit pater George Coyne: Po mojem mnenju, in mislim, da to zastopa večino katoliških znanstvenikov, je sledeče: Najboljša znanstvena razlaga, ki jo o razvoju vesolja in vsega kar se v njem nahaja vključno z vsemi živimi bitji pa tudi nas samih je, kakor to jaz imenujem neo-darvinistična evolucija. To je modernizirana darwinova teorija na podlagi genetskih mutacij in naravne selekcije. Skratka, to je najboljša znanstvena razlaga za razvoj vrst.
Že leta 1950 je papež Pij XII v okrožnici Humani Generis zapisal, da si teorija evolucije in vera v Boga stvarnika nista v nasprotju, in da kar zadeva človekov izvor, tudi verujoči lahko sprejemamo teorijo evolucije kot eno izmed mogočih razlaga za nastanek našega telesa, medtem ko verujemo, da je neumrljivo dušo ustvaril Bog. Pokojni papež Janez Pavel II. pa je dejal, da je glede nastanka človeka z znanstvenega vidika najbolj sprejemljiva teorija evolucije, ki ji Cerkev ne nasprotuje. Hkrati pa je poudaril, da znanstvena razlaga ne razkrije skrivnosti nastanka in izvora sveta in človeka v celoti, tudi ne njunega globljega smisla. Nekateri znanstveniki, kot je npr. evolucijski biolog Richard Dawkins menijo, da je Darwin s svojimi ugotovitvami zadal smrtni udarec obstoju Boga, vendar pokojni papež Janez Pavel II opozarja, da znanstvena teorija ne more ne ovreči ne potrditi obstoja Stvarnika, saj Bog ni predmet materialnega sveta, s katerim se ukvarja naravoslovna znanost. Vera je torej tista, ki osvetljuje smisel in poslanstvo človeškega življenja znotraj stvarstva.








Aktualni komentarji