PRIMERJAVA OBREDA KRSTA V KATOLIŠKI IN GRŠKI PRAVOSLAVNI CERKVI

jezus_krst

Zakrament svetega krsta spada med zakramente uvajanja v krščanstvo. »Na koncilu še niso uporabljali izraza uvajanje v krščanstvo za tiste tri zakramente, ki jih najprej prejme tisti, ki postane kristjan: krst, birma, obhajilo« (Smolik, 1995, 77). To najdemo šele v obredniku za krščevanje otrok in sicer v predhodnih splošnih navodilih. Takole piše: »Zakramenti, ki uvajajo v krščanstvo, ljudi osvobodijo oblasti teme; skupaj s Kristusom umrjejo, z njim so pokopani in skupaj z njim obujeni od mrtvih« (Sveti krst, 1970, 1).

Primerjalno si bomo ogledali obred krščevanja otrok v Katoliški Cerkvi in Grški pravoslavni Cerkvi.

  1. Obred svetega krsta v Katoliški Cerkvi

Sveti krst naj se, če je le mogoče, prejemniku zakramenta podeli ob nedeljah, »ko Cerkev obhaja velikonočno skrivnost« (Sveti krst, 1970, 72), to pa naj se vrši pred verniki ali sorodniki, prijatelji in sosedi, ki pa naj pri obredu dejavno sodelujejo (prim. Sveti krst, 1970, 72).

Obred v grobem razdelimo na »sprejem otroka«, »opravilo Božje besede«, »krst« in »sklep obreda«.

    1. Sprejem otroka

Otroka mati in oče v spremstvu botrov pripeljeta v cerkev in ga

predstavita občestvu. Na cerkvenih vratih ga ob primernem petju psalma ali pesmi sprejme krstitelj, ki je duhovnik ali diakon, skupaj s pomočniki. Nato krstitelj pozdravi navzoče in vpraša starše, kako bo otroku ime. Starši povedo ime otroka, krstitelj pa nato vpraša »kaj želite od božje Cerkve za I.« (Sveti krst, 1970, 76). Temu običajno sledi odgovor »Sveti krst« (Sveti krst, 1970, 76). Nato sledi krstiteljev nagovor staršem in botrom, kjer jim razloži njihove dolžnosti. Tako starši kot botri potrdijo, da se svojih dolžnosti zavedajo. Krstitelj pa nato »molče pokriža otroka na čelo,« in »nato povabi še starše in, če je primerno, še botre, naj napravijo prav tako« (Sveti krst, 1970, 79).

    1. Opravilo Božje besede

Pokrižanju sledi branje Svetega pisma in nagovor, pri čemer »beremo

enega ali več odlomkov Svetega pisma« (Sveti krst, 1970, 81). Krstitelj v nagovoru razloži prebrani odlomek, »da bi navzoči lažje razumeli skrivnost krsta in da bi starši in botri raje sprejeli dolžnosti, katere jim krst nalaga« (Sveti krst, 1970, 82). Temu sledijo litanije, po njih pa prošnje za vse potrebe. Sledi priporočilo svetnikom, pri katerem je »primerno dodati še imena drugih svetnikov, zlasti zavetnika otroka, cerkve in kraja« (Sveti krst, 1970, 85).

Sledi zarotilna molitev in maziljenje pred krstom, pri čemer »krstitelj mazili otroka na prsih s krstnim oljem« (Sveti krst, 1970, 87).

    1. Krst

Krstitelj, starši z otrokom in botri gredo v krstilnico, ali, »če je

primerneje, v prezbiterij, če bo krst tam« (Sveti krst, 1970, 89). Krstitelj tu moli bogato molitev za blagoslov krstne vode, s katero bo otrok krščen. Nato se starši in botri v imenu krščenca odpovedo hudemu duhu in trikrat izpovedo svojo vero, in sicer vero v vsemogočnega Boga Očeta Stvarnika, v njegovega edinega Sina, našega Gospoda Jezusa Kristusa in v Svetega Duha, sveto Katoliško Cerkev, občestvo svetnikov, odpuščanje grehov, naše vstajenje in večno življenje (prim. Sveti krst, 1970, 95).

Krstitelj nato vpraša starše in botre, »hočete torej, da I. prejme krst v veri Cerkve, ki smo jo pravkar vsi izpovedali« (Sveti krst, 1970, 97). Ko starši in botri odgovorijo pritrdilno, krstitelj otroka trikrat potopi ali pa ga oblije z vodo ob izrekanju trinitarične formule: »I. jaz te krstim v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha« (Sveti krst, 1970, 97). Krstu sledi maziljenje s Sveto krizmo na temenu otrokove glave, izročitev belega oblačila, ki je znamenje, da je s krstom otrok postal »nova stvar in oblekel (si) Kristusa« (Sveti krst, 1970, 99). Krstitelj nato vzame velikonočno svečo in ob njej prižge krstno svečo, ki simbolizira Kristusovo luč.

    1. Sklep obreda

Sledi sprevod k oltarju med petjem krstne pesmi. Zmoli se očenaš.

Krstitelj »blagoslovi mater z otrokom, očeta in vse navzoče« (Sveti krst, 1970, 105). Obred svetega krsta je tako končan. Obrednik ob koncu še naroča, da »če je primerno, naj po blagoslovu vsi zapojejo kako pesem, ki izraža velikonočno veselje in hvaležnost, ali Marijino hvalnico« (Sveti krst, 1970, 106).

  1. Obred svetega krsta v Grški pravoslavni Cerkvi

Že sam pogled na obrednik Svetega krsta v Grški pravoslavni Cerkvi nam

pokaže, da je obred kompleksnejši od obreda v Katoliški Cerkvi. Sestavljen je iz »sprejema katehumena«, »obreda Svetega krsta«, »katavasias« in »podelitve Svete birme«, ki pa je v bistvu že drug zakrament, h kateremu spada tudi katavasias, zato ga bomo v tej predstavitvi izpustili in se posvetili samo prvim dvem prvinam.

2.1. Sprejem katehumena

Duhovnik v liturgični opravi sprejme katehumena in »trikrat dihne v obraz osebe, ki bo razsvetljena in z roko naredi znamenje križa na njegovo čelo, prsi, pri čemer trikrat reče: V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen« (Holy Baptism, 2008, 3). Nato položi roke na kandidatovo glavo in moli daljšo molitev. Sledijo trije eksorcizmi nad kandidatom, pri katerih verniki odgovarjajo z »amen« (prim. Holy Baptism, 2008, 7-17). Temu sledi še ena molitev, pri kateri duhovnik ponovno trikrat dihne v kandidata in z roko naredi znamenje križa na njegovo čelo, usta in prsi.

Nato duhovnik obrne katehumena proti zahodu. Tako izpove odpoved hudemu duhu in nicejsko veroizpoved (prim. Holy Baptism, 2008, 21-27). Sledi molitev in odpustitev (dismissal) katehumena.

2.2. Obred Svetega krsta

Krstni obred se začne tako, da duhovnik preobleče oblačila v belo barvo. Ko so vse sveče v prezbiteriju prižgane, vzame evangeliarij in poje litanije. Med litanijami »z nizkim glasom moli« (Holy Baptism, 2008, 41). Ob koncu litanij prav tako sledi molitev, pri kateri naredi znamenje križa nad krstno vodo, verniki pa odgovorijo na to z »amen« (prim. Holy Baptism, 2008, 43-47). Nato duhovnik trikrat dihne v krstno vodo in vsakič pri tem naredi znamenje križa z desno roko in moli. Enak postopek je pri krstnem olju. Katehumena nato privedejo k duhovniku, ki pa ga s svetim oljem pokriža na čelo v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha (Holy Baptism, 2008, 55). Nato ga pokriža še na prsi, nos, usta, ušesa, roke, noge, podplate in hrbet. Temu sledi krst. Katehumen mora biti obrnjen proti vzhodu. Krst pa se izvede s potopitvijo z izrekom trinitarične formule (prim. Holy Baptism, 2008, 57-59). Temu pa sledi podelitev zakramenta Svete birme, s čimer je obred Svetega krsta praktično končan.

Literatura:

Smolik, Marijan, 1995. Liturgika. Celje, MD.

Sveti Krst, krščevanje otrok, 1970. Ljubljana, Slovenska škofovska liturgična komisija.

Holy Baptism, 2008. Sydney, St. Andrew’s Orthodox Press.

Dodaj odgovor