Ko umre svoboda govora

dontsee

Novinarji, publicisti, blogerji, uporabniki facebooka in tviteraši pišemo o marsičem in se o marsičem izrekamo, oblikujemo takšne in drugačne sodbe o določenih tematikah, ki jih obravnavamo. Vsak pisec to počne z določenim slogom pisanja, ki mu je lasten in ga tekom izkušenj, naslonitvijo na kakšnega predhodnega pisca, filozofa, teologa, ipd. osvoji za svojega. Ta slog ga v njegovem pisanju zaznamuje kot prepoznavnega, priljubljenega ali celo osovraženega kot pisca. Toda vsak vztrajno piše v maniri, ki pritiče normalnim demokratičnim družbam, to je v maniri svobode govora, pri čemer seveda uporablja znotraj svojega sloga tudi različne podzvrsti, kot so na primer primere, figurativni govor, različne druge retorične prijeme, s katerimi želi doseči čim večji odziv bralcev in jih čim bolj spodbuditi k premišljevanju o tem, o čemer avtor piše.

Enakih metod se poslužujem tudi sam. Velikokrat s takšnimi ali drugačnimi retoričnimi prijemi pri mnogih zavestno sprožim, bodisi val odobravanj, bodisi val ogorčenja. V tem sam ne vidim nič spornega. Toda problem nastane, ko zaradi sloga, ki ga pri pisanju pisec uporablja, pride do takšnih interpretacij zapisov, ki nimajo nobene stvarne podlage v že predhodnem opusu pisca oz. so interpretacije v popolnem neskladju s stem, kar avtor ves čas sporoča v svojih pisanjih. Takšni absurdi se dogajajo na primer, ko avtorja, ki ves čas piše o nesprejemljivosti nasilja totalitarnih režimov, obsodbi vseh totalitarnih režimov, obtožijo na podlagi določenih izvenkontekstualnih izborov njegovih retoričnih prijemov, kot zagovornika totalitarizma, nasilneža, nestrpneža, ipd.

Še večji pa je problem, ko se ubije svoboda govora, ko zaradi tovrstnih neprimernih interpretacij, ki temeljijo na podlagi gojenega sovraštva do določenega avtorja, ki zamegli vso logično in literarno presojo, na način, da določenega avtorja zaradi takšnih ali drugačnih prijav, na domu obišče policija. Najhujši problem pa nastane, če gre pri tem za obisk policije pri novinarju, kar se lahko preprosto razume kot poskus (ne s strani policije, saj ta le opravlja svoje delo) grožnje in omejevanja svobode govora in omejevanje novinarskega oz. publicističnega dela, ki naj bi bilo v službi resnice in naj bi novinar in publicist za to resnico moral biti pripravljen plačati kakršno koli ceno.

Svobodo govora in svobodo novinarstva so v zadnjih dneh dokončno umorili. Prav danes dopoldan sem namreč dobil obisk uniformiranega policista, ki mi je obelodanil, da sem v kazenskem postopku, ker naj bi kršil Zakon o javnem redu in miru s svojimi zapisi. Svoboda govora, svobodno novinarstvo – v teh dneh sta umrla; slava vama!

Dodaj odgovor