Proti, ker sem za!

lgbt_prijazno

Nahajamo se v času referendumske kampanje o novem družinskem zakoniku. Po treh letih se ponovno odvija pravo mesarsko klanje med zagovorniki homoseksualnih porok in posvojitev otrok s strani homoseksualcev in lezbijk in tistimi, ki temu nasprotujejo. Tako v enem taboru, kot v drugem slišimo takšne ali drugačne, butaste in manj butaste argumente.

Zavrnitev (ne)argumentirane diskusije obeh strani

Na obeh straneh opažamo takšno in drugačno obnašanje, ki nas bodisi prepriča, da bomo na referendumu obkrožili za, bodisi proti. Več ali manj pa v vsem skupaj odpoveduje ena temeljnih človekovih značilnosti, ki ga sploh delajo človeka, to je racionalnost, saj odločitve sprejemamo na podlagi simpatičnosti ene ali druge osebe, na podlagi čustev, torej povsem iracionalno, pri čemer pozabljamo na bistvo problema, ki so človekove pravice, na katere se sklicujejo zagovorniki novega družinskega zakonika. S tem pa seveda pridemo k pravnim argumentom, saj so človekove pravice obča pravna kategorija. Zato je vsakršno mešanje megle, tako s strani zagovornikov, kot tudi nasprotnikov, kar smo do sedaj slišali argumentov, popolnoma brezpredmetno, če jih postavimo v kontekst človekovih pravic. Pa naj si bodo to sociološki, psihološki, medicinski, teološki, ali kakršni koli si že bodi argumenti. Ne pravim, da na splošno niso dobri. So, vendar ne, ko govorimo o nečem tako ekzaktnem, pred kar so nas postavili zagovorniki novega družinskega zakonika. To pa so argumenti (človekovih) pravic, ki pa smo jih s strani nasprotnikov novega družinskega zakonika slišali bore malo, na strani zagovornikov pa zgolj veliko sklicevanja na pravice homoseksualcev, kaj več pa tudi ne. Na tem mestu moram povedati, da bom na referendumu obkrožil proti, hkrati pa se že v štartu distanciram od argumentacijske (ne)diskusije tako zagovornikov kot tudi nasprotnikov zakonika. To bom storil na podlagi povsem enostavnega in striktno pravnega razloga, ker me v tem kontekstu drugi argumenti popolnoma nič ne zanimajo oz. me v kontekstu, ki ga obravnavamo, sploh ne prepričajo.

Trije temeljni razlogi, zakaj glasovati proti

Prvi razlog, za moj proti leži v znanem Zakonu o registraciji istospolnih partnerskih skupnostih. Omenjeni zakon – kdor ga je vsaj poševno prebral to vidi – ureja praktično vse, kar od homoseksualcev in lezbijk slišimo, da zahtevajo tudi danes. Med drugim je tudi bolje definiran, saj kot registracijo istospolnih partnerskih skupnosti priznava „z zakonom urejeno skupnost dveh žensk ali dveh moških“ (2. člen ZRIPS), medtem, ko novi družinski zakonik zakonsko zvezo pojmuje kot z zakonom urejeno skupnost dveh oseb, pri čemer ni definirano, kaj se pojmuje kot osebo. Znano je, da poznamo različne vrste oseb, kot so fizične in pravne osebe. Poleg tega pa danes različne personalistično-pravne filozofije (Dershowitz, Tribe, Francione) vse bolj težijo tudi k temu, da bi priznali lastnosti osebe tudi nekaterim živalskim vrstam, kot so na primer sloni, opice, delfini, psi, etc. Poleg tega bi bilo brez smisla spreminjati pbstoječo dikcijo, da je zakonska zveza zveza moža in žene z dikcijo „dveh oseb“, kajti mož in žena, ker sta človeški bitji, že imata avtomatično integriran pojem osebe vase. Če to ni dovolj jasno, potem bi bilo zaradi dodatne jasnosti kvečjem dobrodošlo, da se dikcija novega zakona spremeni v, da je „zakonska zveza z zakonom urejena skupnost dveh oseb, moža in žene,“ pri čemer ohranimo obstoječe stanje, hkrati pa se izognemo nedefeniranemu vprašanju pojma osebe.

Drugi razlog, za moj proti leži v argumentu zagovornikov zakonika, češ, da bo zakon izenačil pravice homoseksualnih s heteroseksualnimi na področju človekovih pravic v zvezi s porokami. Tu gre moj odgovor v smeri Ustave RS, kjer je v 14. členu vsem zagotovljena enakost pred zakonom in vsem, ne glede na kakršno koli osebno okoliščino, zagotovljene človekove pravice in temeljne svoboščine. Torej, homoseksualci in lezbijke nimajo po Ustavi RS nič manj pravic in svoboščin, kot jih ima vsak slovenski državljan. Iz tega izhaja, da jim nihče ne sme in ne more odrekati možnosti, da se homoseksualci in lezbijke poročijo. Ko sva se na primer z ženo poročila, naju nihče na pristojnem uradu ni vprašal po najini spolni usmerjenosti, češ, da bi bila to kakršna koli ovira za to, da bi se poročila. Povedati pa je treba tudi, da to isto, poroko pred pristojnimi organi namreč, že zagotavlja Zakon o registraciji istospolnih partnerskih skupnosti, le da je poroko poimenoval s pojmom registracija, pri čemer pa je praktični del obreda popolnoma enak poroki, kot tudi pravice in dolžnosti, ki iz tega izhajajo. Torej možnost poroke homoseksualcev in lezbijk je bila z Ustavo RS zagotovljena že vse od nastanka naše države, pa tudi vse pravice, ki iz tega izhajajo za zakonske pare, zato sem že ob sprejemanju Zakona o registraciji istospolne partnerske skupnosti poudarjal, da je takšen zakon nepotreben, ker ureja nekaj, kar je že urejeno, enako pa novi družinski zakonik ureja, kar je urejeno praktično že dvakrat. Zato ne vidim potrebe po tem, da bi še tretjič uredili zadeve.

Na tej točki bi mi kdo utegnil očitati naivnost. A še zdaleč nisem naiven. Popolnoma se zavedam, da je „fora“ zakonskega urejanja homoseksualnih pravic v smislu medsebojne poroke dveh homoseksualcev ali dveh lezbijk. To pa je tretji razlog, za kar bom seveda na referendumu glasoval proti. Evropsko sodišče za človekove pravice je namreč že kar v večih primerih, eden takšnih je na primer Hämäläinen s Finske, odločilo, da homoseksualne poroke ne spadajo v kategorijo človekovih pravic. Iz tega izhaja, da se homoseksualci in lezbijke med seboj ne morejo poročati s sklicevanjem na človekove pravice, ker to ni njihova človekova pravica, zato je tudi država ni dolžna zagotavljati. Ker pa se homoseksualci in lezbijke med seboj ne morejo poročati, ker to ne spada v kategorijo človekovih pravic, iz tega izhaja tudi, da ne morejo na kakršen koli način imeti otrok. Slednje namreč avtomatično izhaja iz naravno-zakonskih pravic poročenih moža in žene.

Epilogus rationis

Ker spoštujem splošne evropske vrednote, ki temeljijo na človekovih pravicah in ne na njenih ideološko-političnih manipulacijah in zlorabah, ter ob tem spoštujem človekove pravice kot take in odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ne morem drugače, kot da na prihajajočem referendumu obkrožim proti.

Dodaj odgovor