In videli boste Sina človekovega!

ISIS-Released-Map

V dneh od „usodnega“ avgusta, ko sem na tviterju, tik pred invazijo „beguncev“ v Evropo zapisal, naj se jim dovoli približevanje na petsto metrov od meje, kar jih gre bližje, naj se jih (če bi bilo to potrebno) postreli, ne glede na to, ali gre za muslimane, kristjane, ženske, otroke, starce, ipd., zaradi česar se je nad mano zgrnila cela plejada obtožb in grobih medijskih in drugačnih napadov, pri čemer mi je Združenje novinarjev in publicistov odvzelo Meškovo priznanje za posebne medijske dosežke (2013) in sem ostal brez članstva v stranki SDS (prav po udbaško se je zrolalo namreč Občinskemu odboru SDS Tržič zaradi notranjega obračunavanja s političnimi nasprotniki), znani intelektualni vakuum slovenske publicistike Boštjan M. Turk pa je na POP TV označil moj predlog reševanja krize (Evrope!!!) celo za „genocidne težnje“, se kaže, da sem žal ponovno imel prav. Zato teroristični napad v Parizu za tiste, ki smo vedeli, s kom imamo opravka, ni niti najmanjše presenečenje, temveč je logična posledica vsega dogajanja.

Savdska Arabija in Katar sta vse te množice ciljno usmerila v Evropo, saj je temeljna islamska težnja po tem, da zavojujejo Evropo stara že vse od začetka islama kot takega. Prav tako pa so po arabskih oz. islamskih državah, kot je pred leti svaril že p. Peter Vrabec, ko je v teh državah delal kot prevajalec in se naposlušal pridig v njih mošejah, o zavojevanju in osvojitvi Evrope pridigali že vsaj pred več desetletji. Danes se brilijanten načrt takšnega osvajanja našega starega kontinenta izvaja. A Evropska politika je (edini, ki je od začetka resno jemal moja svarila, je bil madžarski premier Viktor Orban) ob vseh teh jasnih znamenjih še vedno zaslepljena od strahu pred očitki o fašizmu, nacizmu, zaslepljena od zlaganega sijaja demokracije in človekovih pravic. Celo tako zaslepljena, da se v stanju popolne vojne, na primer Slovenija sprašuje, kdaj in v kakšnih primerih policija lahko uporabi strelno orožje ter se pojavi problematizacija oborožitve vojske na naših mejah, na katerih se izvaja biološki napad na Evropo. Ne slepimo se; ti „begunci“ so okupator. So dehumanizirana, organizirana horda barbarov, ki pod okriljem Savdske Arabije in Katarja kot človeško (biološko) orožje, izvajajo zavojevanje naivne stare celine. Proti orožju pa se ponavadi branimo z orožjem, sicer smo izgubljeni.

Situacija, v kateri smo, zahteva postavitev vprašanja – zakaj smo tu, kjer smo? Kdor je bil danes pri sveti maši in je poslušal Božjo besedo in evangelij, je lahko dobil jasne odgovore, ki kažejo znamenja časov. Jezus namreč v današnjem evangeliju (Mr 13, 24-32) napoveduje veliko stisko, ko bo sonce otemnelo in luna ne bo več dajala svoje svetlobe. Da bodo zvezde z neba in se majale nebeške sile. Simbolika je več kot jasna in aktualna danes. Velika stiska pomeni hudo gospodarsko-finančno krizo, po kateri bo sonce otemnelo. V Evropi je krščanstvo otemnelo, kajti Ustava EU ni hotela priznati krščanstva kot enega dveh stebrov na katerih sloni evropska civilizacija. Evropa se je s krizo in prihodom „beguncev“ zelo zamajala, znamenje Evrope pa so prav nebeške sile, dvanajst zvezd. Toda Božja beseda daje obilico tolažbe. „In tedaj bodo videli Sina človekovega priti na oblakih z veliko močjo in slavo,“ (Mr 13,26) nadaljuje evangelij. In res. Že se dogaja, da na Bližnjem vzhodu mnogi muslimani množično prestopajo v krščanstvo. Treba je vedeti, da je vsakršni pogrom nad krščanstvom v zgodovini bil vnaprej podpisan poraz napadalca. V tem primeru islama, ki s krvjo krščanskih mučencev seje seme novih kristjanov. Slava Sina človekovega se razodeva. In v Sinu človekovem je edina rešitev tudi za stari kontinent. Jezus namreč v evangelijih ob začetkih svojega javnega delovanja kliče k spreobrnjenju (gr. metanoia) in veri v evangelij (prim. Mr 1,15) in poudarja, ko ozdravlja in izganja demone, da je vera tista, ki rešuje (prim. Mt 9,22;Mt 15,28; Mr 5,34; Mr 10,52; Lk 7,50; Lk 8,48; Lk 17,19; Lk 18,42). Vera v Jezusa Kristusa, ki je edina pot, resnica in življenje, nihče pa ne pride k Očetu, razen po Jezusu Kristusu (prim. Jn 14,6).

Prestop torej k radikalnemu krščanskemu realizmu in opustitev vsakršne romantične iluzije o krščanstvu, demokraciji in človekovih pravicah. Preskok od zgolj „ora“ k benediktinskemu „ora et labora.“ Psalmist nas namreč spomni, da Bog ne bo “svojemu svetemu (ne boš) dal gledati trohnobe.“ (Ps 16,10)

Dodaj odgovor