„Izpolnjeno je.“ (Jn 19,30)

jezus

V tem odlomku Janezovega evangelija, kjer Jezus izgovori svoje predzadnje besede na križu, evangelist Janez bralcu v spomin prikliče starozavezni odlomek iz dvanajstega poglavja druge Mojzesove knjige.

Hizop je majhna rastlinica, s katero so Izraelci poškropili kri na podboje vrat ob Gospodovem mimohodu v Egiptu. Evangelist Janez Jezusovo križanje vzporeja z dogodki ob izhodu Hebrejcev iz Egipta. Jezus je na križu umrl ob deveti uri (ob treh popoldan po našem času), v času, ko so veliki duhovniki v templju zaklali pashalno jagnje. Tudi Jezus je pashalno jagnje, kot zapiše apostol Pavel: „Kristus, naše pashalno jagnje, je bil namreč žrtvovan.“ (1 Kor 5,7) Žrtvovan za to, da bi bili mi opravičeni.

Jezusove besede „Izpolnjeno je,“ kažejo Jezusovo spoznanje, da je njegovo trpljenje končano in njegova naloga opravljena. Jezus je izkazal svojo ljubezen do človeka do konca, do smrti na križu in tako uresničil svoje besede pri zadnji večerji „To je moje telo, ki se daje za vas.“ Najpopolnejši eros, ki je poveličan na raven medsebojnega podarjeja, ki se po teologiji telesa dogodi v vsakokratnem medsebojnem podarjanju med možem in ženo v njuni zakonski postelji, ki postane daritveni oltar, tako kot daritveni oltar v cerkvah, kjer se Jezus pri vsaki sveti maši na nekrvav način daruje v spravo za naše grehe. Tako je torej Jezus izkazal svojo ljubezen do človeka do konca na križu.

Križ, ki je veljal za najbolj sramotilno in najbolj okrutno morilsko orodje tedanjega časa, tako postaja znamenje novega življenja v popolni ljubezni. Znamenje ljubezni Boga do človeka (vertikala) in znamenje medsebojne ljubezni Jezusovih učencev (horizontala). Kar je torej v očeh človeštva predstavljalo nekaj najbolj grozovitega, je Bog pretvoril v luč narodom.

Evangelist Janez tu še posebej pokaže Jezusovo kraljevsko naravo in njegovo trpljenje kot pot Božje zmage nad satanom. Zgovoren je tudi napis na križu, ki ga omenja evangelist Janez. Jezus Nazarečan, Judovski Kralj (INRI – Iesus Nazarenus, Rex Iudaeorum). Z zakramentom svetega krsta smo tudi vsi, ki smo krščeni, poklicani v to dostojanstveno in čudovito Kristusovo kraljevsko službo. Kristusovo trpljenje, smrt in vstajenje, so nam vrnile dostojanstvo Božjega posinovljenja, ki nam je bilo odvzeto z grehom prvega človeka.