Strateška podjetja kot Kučanove pralnice denarja

pranje_denarja

V teh dneh je v javnost prišla zgodba, žal že pokojnega, Jožeta Žembe iz Žalca, ki trdi, da se je od blizu srečal z vesoljci. Ti naj bi ga poskušali „posrkati“ na ladjo, a jim je gospod Jože uspel uiti. Vsekakor zgodba, ki verjetno ni brez nekakšne osnove.

S tem seveda ne mislim na tiste male zelene stvore z velikimi glavami, ki jih krasijo ogromne črne oči, ki nam jih predstavljajo razne znanstveno-fantastične franšize tipa Dosjeji X, ipd. Temveč ljudi, ki hodijo med nami in ki vse bolj zastrupljajo vsesplošno slovensko klimo z idejami, ki vsaj od padca berlinskega zidu, sodijo na samo smetišče zgodovine. Ljudmi, ki obujajo mrtve zaradi svoje patološke nekrofilske nagnjenosti k zatohlem smradu crkovine, ki bi jo radi vsilili tudi ostalim prebivalcem našega prelepega raja pod Alpami. Ob vsakodnevnem srečevanju z njimi, se normalnemu človeku, ki prisega na moderne in napredne civilizacijske standarde, resnično zdi, da se je znašel v kakšnem vesoljskem znanstveno-fantastičnem filmu, kjer ga želijo bitja, ki so prišla izza Lune, posrkati na svojo ladjo. Ali celo v kakšni znanstveno-fantastični grozljivki tipa Alien oz. Predator. Kakšne občutke ob srečevanju z njimi dobivajo šele ljudje, ki prihajajo iz moderne in napredne civilizacije k nam?

No, v teh dneh so ti, ki so prišli nekje izza Lune, organizirali proteste zoper privatizacijo državnega premoženja. Proteste zoper postopke, ki že tako ali tako dolgo trajajo in bi v normalni in zdravi državi, bili opravljeni tam nekje sredi devetdesetih let. A vsi vemo, da ti postopki niso bili opravljeni, ker se je neka ožja skupina marsovcev, z velikim vplivom, imenovana Kučanov klan, uspešno izgovarjala na nekakšno izmišljotino, ki so jo poimenovali nacionalni interes. Slednjega je ekonomska zgodovina razgalila predvsem kot jalovega moža za ustvarjanje pogojev blaginje v naši državi ter kot sredstvo za ropanje davkoplačevalskega denarja, s katerim si je privatne žepe polnila prav ta ožja skupina omenjenih Kučanovih marsovcev.

Ko je aktualni premier Miro Cerar napovedal, da bo s privatizacijo državnega premoženja nadaljeval, so se vzdignili v stranki Združena levica in Zvezi svobodnih sindikatov. Predsednik slednjih, Dušan Semolič – sicer član delovske zveze pri stranki SD, ki je članica aktualne vlade, ki očitno namerava nadaljevati s privatizacijo – , je ob protestu med drugim poudaril, da „v tem trenutku čakajo na naše premoženje hijene, za katere so besede družbena odgovornost podjetij in skrb za ljudi španska vas,“ pri čemer se je spet, več kot očitno, skliceval na predpotopne socialistične floskule, ki naj bi pri nas vžgale, pa čeprav jih je že zdavnaj pokopal recimo nobelov nagrajenec za ekonomijo Milton Friedman, ki je jasno povedal, da podjetja nimajo nikakršne družbene odgovornosti. A to starih dinozavrov pač ne moti. Precej presenetljivejše je, da to precej moti mladega voditelja Združene levice Luka Mesca, ki naj bi se kot mlad avantgardist boril za napredek in blaginjo. Presenetljivo je, da se tako mlad človek udinja in zagovarja ideje, ki so dobesedno stvar kamene dobe, ob tem pa grozi, da bodo svoj boj za gorjačo in kamen, nadaljevali na vseh mogočih ravneh. Kakorkoli, očitno bi lahko v primeru slednjega rekli vsaj, da nomen est omen.

Toda, če Semolič in Mesec ljudem tvezita pravljice o družbeni odgovornosti podjetij in skrbi za ljudi, pa je vsakomur, ki pozna dejansko stanje v naši državi logičnost protestov zoper privatizacijo družbenega premoženja, torej protestov zoper privatno lastnino, kar je odlika vsake demokratične države in je tudi temeljni kazalnik naprednosti in blaginje teh držav, očitna. Da so protesti naravnani za ohranjanje statusa quo, kar je po godu prav Kučanovemu klanu, danes Forumu 21, ki na ta način izčrpava državni proračun in tako krade denar državljanom in državljankam, ter z njim polni svoje lastne žepe. Logična posledica privatizacije t.i. strateških podjetij v državi pa bi bila tudi strukturna sprememba oglaševanja v medijih, kar bi pomenilo, da bi bil marsikateri medij, kot so na primer RTV SLO, POP TV, Dnevnik, Delo, Radio Ognjišče, in drugi, odstavljeni od kapitalske odvisnosti s strani Foruma 21. To pa bi posledično pomenilo tudi demokratizacijo in normalizacijo medijskega prostora, kar pa bi bilo za politično elito, zbrano okoli murgelskega botra, katastrofalno.

Logično torej, da je tudi to, poleg pranja denarja preko državnih firm in bank, glavni vzrok protestov sindikatov in Združene levice proti privatizaciji in da je premier Cerar, ki se je od začetka vzpostavitve vlade že izkazal za povsem nekompetentnega in nesposobnega, v tem oziru že stisnil rep med noge in dejal, da bodo strateška podjetja oz. Kučanove pralnice denarja iz privatizacije izvzeta.