150 let od izvora vrst
http://biblauragraphy.files.wordpress.com/2009/02/darwin.jpg
Osrednje delo Charlesa Darwina O izvoru vrst danes praznuje 150-letnico prve izdaje. S knjigo, ki za številne znanstvenike še vedno predstavlja najpomembnejše delo celotne biologije, je Darwin postavil temelje za še danes med naravoslovci v veliki meri nesporno teorijo o evoluciji.
Darwin pri svojih opisih, ki jih je zapisal med svojim potovanjem z ladjo Beagle v 30. letih 19. stoletja ni uporabil besede evolucija, pa vendar je identificiral načelo naravnega izbora, ki danes kot selekcija predstavlja enega izmed temeljnih stebrov evolucijske teorije. Darwin se je dolgo izogibal objavi svojih ugotovitev. Šele ko je ugotovil, da je njegov rojak Alfred Russel Wallace neodvisno od njega prišel do enakih spoznanj in jih želel objaviti, je privolil v objavo. Pozornost pri njegovi knjigi vzbuja predvsem to, da v celotnem delu ni niti ene same formule in da je v njem le ena skica. Knjiga je poleg tega napisana tako, da jo lahko razume vsak, ne le znanstveniki. Teorija evolucije je tudi plodna podlaga za različne negativne špekulacije o odnosu med znanostjo in Cerkvijo. Katoliška Cerkev teorijo evolucije sprejema kot najbolj argumentirano teorijo na področju naravoslovne znanosti. Tako razmišlja tudi upokojeni direktor vatikanskega observatorija, jezuit pater George Coyne: Po mojem mnenju, in mislim, da to zastopa večino katoliških znanstvenikov, je sledeče: Najboljša znanstvena razlaga, ki jo o razvoju vesolja in vsega kar se v njem nahaja vključno z vsemi živimi bitji pa tudi nas samih je, kakor to jaz imenujem neo-darvinistična evolucija. To je modernizirana darwinova teorija na podlagi genetskih mutacij in naravne selekcije. Skratka, to je najboljša znanstvena razlaga za razvoj vrst.
Že leta 1950 je papež Pij XII v okrožnici Humani Generis zapisal, da si teorija evolucije in vera v Boga stvarnika nista v nasprotju, in da kar zadeva človekov izvor, tudi verujoči lahko sprejemamo teorijo evolucije kot eno izmed mogočih razlaga za nastanek našega telesa, medtem ko verujemo, da je neumrljivo dušo ustvaril Bog. Pokojni papež Janez Pavel II. pa je dejal, da je glede nastanka človeka z znanstvenega vidika najbolj sprejemljiva teorija evolucije, ki ji Cerkev ne nasprotuje. Hkrati pa je poudaril, da znanstvena razlaga ne razkrije skrivnosti nastanka in izvora sveta in človeka v celoti, tudi ne njunega globljega smisla. Nekateri znanstveniki, kot je npr. evolucijski biolog Richard Dawkins menijo, da je Darwin s svojimi ugotovitvami zadal smrtni udarec obstoju Boga, vendar pokojni papež Janez Pavel II opozarja, da znanstvena teorija ne more ne ovreči ne potrditi obstoja Stvarnika, saj Bog ni predmet materialnega sveta, s katerim se ukvarja naravoslovna znanost. Vera je torej tista, ki osvetljuje smisel in poslanstvo človeškega življenja znotraj stvarstva.
Powered by FireStats
Torej ni vse nastalo v 7 dnevih oz. človek le v enem dnevu…
Katolibani se sami lovijo v svojih zablodah.
Katoliška Cerkev nikoli ni stala na tej poziciji, da bi o tem rekla kaj takega, kar trdiš. Nekaj podobnega teoriji evolucije je zasnoval vsaj že Avguštin.
Če jim boš še dolgo nasedal boš kmalu ugotovil v kakšnem svojem prispevku, da si sam sebi fotr.
Razmišljal sem, zakaj pater George Coyne, ne bi svoje neo-darvinistične razlage, razširil še kar nas samega boga. Zakaj tudi bog ne bi bil podvržen zakonom evolucije! Potem bi smeli govoriti o dei-darvinistični teoriji, ki bi na eleganten način razložila, kako se je iz vesoljske prajuhe razvil najprej Kozmos, nato Kaos, iz Kaosa Zeus, nazadnje pa iz Zeusa še Jahve. Slednji se je evolucijsko adaptiral tako, da je postal neviden. To je bila njegova najboljša mutacija. Odkar je neviden, je namreč manj podvržen naravni selekciji.
Sveti Avguštin pa o biološki evoluciji ni imel pojma niti se ni ukvarjal z mislijo o njej. Kot ultimativni cilj »razvoja« je videl Božjo državo, to je pa tudi vse. V Genezo je verjel praktično dobesedno, sicer se ne bi ukvarjal s takimi vprašanji, kot je, ali so ljudje seksali tudi v raju. Po več desetletnem študiju je »bistroumno« ugotovil, da sta moško in žensko telo oblikovani tako, da zaplajata otroke – odrekel se je svoji manihejski zmoti iz mladosti, ko je mislil, da zaplojevanje izhaja od hudiča. Ljudje so torej seksali tudi v raju, ampak s pomočjo misli in ne s pomočjo poželenja. Tako kot je mogoče, da nekateri migajo z ušesi je tudi Adam samo namignil svojemu “pimpeku” in rekel – vstani!, in potem se je zgodilo… Tako je razmišljal Avguštin. Homo sapiens se je iz mislečega človeka razvil v poželjivega človeka. Vmesni člen se je izgubil nekje v prvi Mojzesovi knjigi.
Pohvalno je, kako se je cerkev adaptirala in zacela loncke pristavljati logiki, namesto, da bi se naprej trdila, kar pise v bibliji.
Ok, dejstvo je, da sta religija in cerkev nepomembna. Kar pa me zabava je to, da upa cerkev izjaviti, da znanost ni uspela dokazati obstoja boga… kako pa lahko dokazes da necesa ni?
Mislim, da mora najprej cerkev dokazati svoje absurdne trditve, ker trdijo da nekaj obstaja.
Zanimivo,
Cerkev si je začela spod./kopati svoje temelje. Hm, tega nisem vedel. Nihče ne ve kdaj je Bog ustvarjal, da pa je ustvarjal in se iz priloženega to lahko vidi- da svet ni mogel nastati tokom slučaja oz. slučajnega razvoja mnogih let, po nekem zakonu slučajnosti pa vsakemu, ki malo razmisli ostaja in postaja vse bolj jasno.
Razmišljam računalniško, ker sem tukaj “doma” – npr. vsako seme ima svoj program, vsaka celica isto – zakompliciran sklop informacij, ki se naključno ne morejo sestaviti in zapisati v tako inteligenten program. Tako sem nekako parafraziral Bill Gatesove besede. Jaz pa, ko bom v naravi videl en smiseln in uporaben program, ki se je napisal sam bom verjel, da je celica nastala slučajno. Do takrat pa vidim, da se sami nekako spi-sujejo in širijo samo virusi, ki vse nastalo uničujejo – dokaz imamo samo za to (greh).
Do takrat bom pa verjel Bibliji, da je Bog ta, ki je imel prste vmes pri nastanku sveta. Ravno zato, ker se je ta knjiga tolikokrat v znanosti, arheologiji, zgodovini pokazala kot nezmotljiva. Biblija je nakovalo na katerem so se iztrošila že mnoga kladiva. Ne em kako bodo verniki pogledali Jezusu v oči, če njegovo knjigo in besedo postavljajo na takšen plehek neutemeljen sum oz. jo prodajajo za ceno par grošev, kot Judež Gospoda!?