Anton Martin Slomšek

Minuli petek, ko sem v novinarski redakciji pisal prispevek, je sodelavec Marjan stopil do mene in me vprašal, če bi sodeloval v njegovi študentski oddaji. Seveda sem rekel, da ni problema. Nato sem vprašal o čem bomo govorili. Rekel je, da o Slomšku, ki je seveda te dni še kako aktualna oseba.

Čez vikend sem začel premišljevati, da o Slomšku v bistvu nič ne vem, razen tega, da je bil škof, da je iz Št. Andraža prestavil škofijski sedež v Maribor ter da je avtor knjižice Blaže in Nežica v nedeljski šoli. Stisnilo me je, ker nisem vedel, kaj naj v oddaji sploh povem.

No, ko smo se pred oddajo zbrali skupaj s sodelavkami in sodelavcem, ki so bili v nekako enakem položaju, mi je postalo lažje. Nisem bil edini, ki sem pojamral, da Slomška v bistvu niti ne poznam. In smo šli v studio…

V tem zapisu bi izpostavil predvsem dve stvari, ki sem ju tekom oddaje (mimogrede, ta je bila odličen prikaz, kako se eno uro pogovarjati o stvari o kateri nimaš pojma ) povedal:

1. Slomšek je aktualen:

Vse bolj postajamo ena velika globalna vas. Slovenija je pred petimi leti vstopila v Evropsko unijo in kot taka postala še bolj na prepihu različnih kultur. V vse bolj globaliziranem svetu lahko hitro pride do nevarnosti stapljanja različnih kultur, namesto dialoga. Slomšek se zaveda, da narod ne sme pozabiti svojih korenin, da mora gojiti svoj jezik, kajti skozi jezik se ustvarja narodova kultura in preko jezika se ohranja tudi vera. Slomšek je človek pri katerem se dialektično prepletata evangelij in narodova omika. Ravno v tem pa je Slomškova aktualnost. V njegovi zvestobi veselemu oznanilu in Katoliški Cerkvi – “Prava vera bodi vam luč, jezik materin ključ do zveličavne narodove omike.” Mar ni Katoliška Cerkev najbolj pristna globalizirana skupnost, ki združuje mnogo različnih kultur znoraj katere vsaka ohranja svojo prepoznavno identiteto? Kardinal Franc Rode v svoji knjižici Vera in kultura v Evropi izpostavlja izziv sodobne Evrope, in sicer, ali bo zmogla biti skupni dom, v katerem se bo znalo in moglo prepoznati njenih 455 milijonov prebivalcev? Mislim, da Evropa recept, kako naj na ta izziv odgovori lahko najde v Slomšku.

2. Svetništvo:

Svetnika, ki bi ju skoraj vedno izpostavil sta Ignacij Antiohijski, ki je bil učenec Polikarpa. Slednji je bil učenec evangelista Janeza. Torej smo v prvi polovici drugega stoletja. Ignacij Antiohijski je bil mučenec. Nasilne smrti je umrl v rimskem Koloseju. Pri njem me nagovarja predvsem njegova krotkost in njegovo pojmovanje mučeništva kot evharistije. Svojim vernikom v Rim piše, naj nikar ne posredujejo zanj, saj bo njegovo telo (kot tempelj Sv. Duha smo, kakor pravi Ignacij “theophoros” – kristonosci) evharistija zverem.

Kot drugega pa bi seveda izpostavil Sebastjana, ki je moj krstni zavetnik. Izpostavljam pa ga zato, ker se mi po značaju (kolikor sem bral njegov življenjepis) zdi zelo podoben. V bolj postmodernem izrazoslovju bi kdo rekel, da je “tip imel jajca”.

Pa vendar so to svetniki, ki so nam kar precej oddaljeni. Recimo oba sta iz prvih stoletij po Kristusu. Kar lep čas nas loči. Kaj pa z bolj sodobnimi svetniki? Kakšna vez pa nas povezuje z njimi? V Sloveniji imamo kar nekaj svetniških kandidatov, ki čakajo, da pridejo na oltar: Vovk, Baraga, Gnidovec, Halas,idr. Pa vendar, če me vprašate, so tudi oni nekako oddaljeni. Ob njih si lahko mislimo:”Ja, oni…že…” Kaj pa še kakšni bližnji svetniki? Recimo kar tisti iz naših župnij? Tu se predvsem spomnim na dva človeka, katerima sem prinašal obhajilo. Naš nekdanji mežnar Tonček, ki je še živ in pa mama mojega rojaka, misionarja Stankota, ki pa je že pokojna. Dva izredno sveta človeka. Sam sem šele tu dobil izkušnjo tistega, kar Cerkev pravi:”Vsak je poklican k svetosti.”

Ta teden je na poseben način Slomškov. Od ponedeljka pa do srede so sodelavci Radia Ognjišče kolesarili po Slomškovih poteh. Kolesarjenje so sklenili včeraj zvečer ob molitvenem bdenju na njegovem grobu v mariborski stolni cerkvi Sv. Janeza Krstnika. Podvig je bil vsekakor naporen, to rad verjamem, a tudi duhovno bogat. Danes je Slomškov god. V soboto pa bo v Mariboru na štadionu veliko Slomškovo slavje. Program se začne ob 11. uri, ko bomo sodelavci Radia Ognjišče pripravili bogat duhovno glasbeni uvod v Sveto mašo, ki bo ob 12. uri. Ob slovesnem somaševanju vseh slovenskih in okoliških škofov, jo bo daroval apostolski nuncij Santos Abryl y Castello.

Dogajanja, Krščanstvo