Kaj imata skupnega Ljudmila Novak in Aung San Su Kyi?

Pred nami je kar nekaj zanimivih dogodkov. Prvi se začenja že danes zvečer, ko bo slovenska nogometna izbrana vrsta nastopila proti znani, a vseeno eksotični nogometni reprezentanci San Marina. Seveda pričakujemo gladko zmago, vendar glede na zadnji trend nogometa pri nas – v mislih imam polom Maribora in Interblocka na evropski sceni – je okus pričakovanja vse prej kot slasten. V štabu reprezentance napovedujejo igro na zmago, pri kateri ni prostora za filozofiranje. Tovrstne napovedi razno raznih klubskih strategov in pokatančevih selektorjev že nekako utrujajo. Mogoče ne bi bilo slabo za kanček filozofije, in sicer kot nasvet za trenerje s strani Ludvika Wittgensteina, ki je nekoč povedal, da je o stvareh, o katerih ne moremo govoriti, bolje molčati. Tudi logična posledica je, da vsaka ekipa, ki tekmuje, tekmuje na zmago in ne na poraz. Ker pa je žoga okrogla in splet okoliščin nepredvidljiv, pa so vsakršne napovedi nemogoče.

V prihodnjih mesecih nas čaka tudi prvo zasedanje novih evropskih poslancev. Delovni koledar jim je za september in oktober postregel s pestrim „programom“. Prvi teden septembra bo tako namenjen odborom. Med 14. in 17. septembrom pa bo v Strasbourgu potekalo plenarno zasedanje. Novoizvoljeni evropski poslanci bodo najprej pregledali dosjeje iz prejšnjega mandata. Nato bodo odprli nove zakonodajne dosjeje. To bo storil Odbor za nadzor proračuna. Sopredsedujoči pri Skupini zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo, Luigi de Magistris, pojasnjuje, da mora „ta odbor preveriti, da Evropska unija svoj proračun uporablja pravilno. Njegova vloga je pomembna, saj mora nadzorovati pravilno porabo sredstev. Lahko je pomembno orodje v smislu preglednosti in zakonitosti“.

Za intenzivna pogajanja bo vsekakor poskrbelo vprašanje, ali bo parlament dal predsedniku Evropske komisije Joseju Manuelu Barrosu nov mandat. Vendar bo šele po konferenci predsednikov, ki bo 10. septembra, znano, če bo to vprašanje na dnevnem redu. V zvezi s tem Evropski liberalci in demokrati niso podali svojih stališč. Njihova izbira pa bo odločilna. Kar zadeva zelene in evropske socialiste, ni presenečenj: glasovali bodo proti kandidatu, ki ga podpira Evropska ljudska stranka. Daniel Cohn – Bendit iz skupine Zelenih/Evropske svobodne zveze meni, da je to „kar delajo samomor. To bodo spoznali septembra. Želeli bodo preložiti glasovanje, ki pa bo naenkrat pospešeno. A vsi novinarji pišejo, da bo Barroso po vsej verjetnosti ponovno izvoljen. Srečamo se večkrat v življenju“.

Odločilni datum za institucije Evropske unije bo 2. oktober. Irci bodo že drugič izrazili svoje mnenje na referendumu o Lizbonski pogodbi. Njena ratifikacija bo vplivala na preostale parlamentarne dejavnosti. Evropski poslanci bodo komentirali irsko odločitev 7. in 8. oktobra med mini-plenarnim zasedanjem v Bruslju. Dva tedna kasneje bo sledilo plenarno zasedanje v Strasbourgu. Konec oktobra bo potekal vrh voditeljev držav unije in vlad pod švedskim predsedovanjem. Izredni vrh bi lahko potekal tudi septembra, tako da bi našli skupno evropsko stališče še pred vrhom G-20.

Pred nami je tudi pritožba v zvezi z obsodbo Mjanmarske opozicijske voditeljice Aung San Su Kyi. To njeni odvetniki nameravajo vložiti še danes. Spomnimo: Su Kyijeva je bila včeraj ponovno obsojena na 18 mesecev hišnega pripora. Tega je sicer vajena, saj je večino zadnjih 20 let tako in tako preživela v njem. In zakaj je šlo? Vse to zaradi tega, ker je neki američan preplaval jezero blizu njene hiše in vdrl vanjo. Tam je preživel noč, Su Kyijeva pa je bila obtožena kršenja določil hišnega zapora. Seveda dogodek je bil odličen povod za to, da Su Kyijevo preko montiranega procesa, ki spominja na montirane procese, ki jo je izvajala komunistična partija na našem ozemlju – npr. Nagodetov proces – držijo proč od volitev, ki so v tej državi napovedane za drugo leto. A Su Kyijeva ostaja neomajna in vztraja pri tem, kar je povedala že po svojem prvem izpustu iz hišnega zapora. Dejala je, da se počuti svobodno, saj se pri vsem tem niso mogli dotakniti njenih načel in tega v kar verjame. To pa je najbolj pomembno, je poudarila.

Mogoče se nam obeta tudi strokovna ocena, ali je smiselno obnavljati partizansko bolnišnico Franjo, ki jo odnese skoraj vsaka druga ujma, ki se razbesni nad tistimi kraji. Predlog je podala predsednica Nsi Ljudmila Novak, saj meni, da konstantne obnove, še posebej pa v času trenutne gospodarske in finančne krize, državo predrago stane. Denar, ki bi ga namenili temu kulturnemu spomeniku, ki nas vse spominja na vrednote NOB, ki se vse bolj kažejo v primerih kot je Huda jama, bi seveda lahko porabili za kaj bolj koristnega. Na primer za reševanje podjetja Mure in s tem večjo količino delovnih mest.

Pričakovano so se na njene besede odzvali v Mladem forumu SD ter z njimi kasneje sama presvetla gospa Spomenka Hribar. V svojih izvajanjih, ki spominjajo na zadnja ravnanja Rusije na ozemlju nekdanje Sovjetske Zveze – Rusija se obnaša, kot da je Bog in batina na celotnem področju in se vmešava v suverenost njenih sosed – so pokazali svoje prave obraze, ki žejno hrepenijo po totalitarnem obvladovanju položaja, saj bi najraje videli, da bi bila opozicija oz. drugače misleči tiho. Kako zanimiv jugostalinističen nazor! Dobro je, da živimo v demokratični Evropi, ki za razliko od naših boljševističnih vladarjev dovoljuje svobodo govora. Dobro tudi, da nismo v Burmi, kjer bi, po zgledu tamkajšnje vojaške hunte, Novakovo najbrž zaprli v svoj dom, ker razmišlja demokratično! In potem beremo v pismih bralcev v Družini prispevek z naslovom, ki nam pove, da pri nas komunizma ni bilo in ki prihaja izpod peresa Mirana Potrča!

Spričo dogodkov se legitimno lahko vprašamo, ali sploh imamo pravno državo. Moj odgovor je: Ne, nimamo! Sicer bi, kakor si za zgled lahko vzamemo Nemčijo, obsodili vojne zločince in tiste, ki so odgovorni za povojne poboje. Medtem, ko se v Sloveniji glede tega še nič ni premaknilo, pa je Nemčija včeraj obsodila nekdanjega nacističnega poveljnika Josefa Scheungraberja. Obtožnica ga je bremenila ukaza poboja italijanskih civilistov leta 1944. Že leta 2006 pa je bil v Italiji obsojen na dosmrtno ječo. Strinjam se z avtorjem knjige Huda jama, Romanom Leljakom, ki je ob predstavitvi svoje knjige povedal, da bi, če bi bila Slovenija pravna država, v trenutku, ko je predsednik Zveze borcev – te organizacije, ki je napojena s krvjo nedolžno pomorjenih ljudi med in po drugi svetovni vojni – prvi partizan, Janez Stanovnik priznal, da je vedel za zločine, morala do njega pristopiti policija in ga v lisicah odvesti za rešetke, saj je s tem priznal zločin in spričo svojega vedenja in neukrepanja nosi krivdo za te poboje!

Politika