Kdaj do kolektivne pogodbe v zasebnem varovanju?

Predsednica sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenija, Dragica Andlovič je včeraj Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja pozvala k čimprejšnjemu začetku pogajanj o sklenitvi panožne kolektivne pogodbe za področje varovanja.

S kolektivno pogodbo bi zagotovili delovnopravni položaj in minimalne standarde zaposlenih v dejavnosti. Andlovičeva je povedala, da je položaj zaposlenih slab. Po podatkih AJPES znaša povprečna bruto plača z vsemi dodatki 858,60 evra ali 593,80 evra neto. To pa je le 60 odstotkov povprečne slovenske plače. Predsednik republiškega odbora sindikata varovanja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Zvonko Žuran je povedal, da varnostniki niso zadovoljni s takšno plačo, saj menijo, da je njihovo odgovorno in celo nevarno delo, ki se od njih pričakuje, premalo nagrajeno. A kot dodaja, težava ni samo v plačah, ampak tudi v neugodnem delovnem času.

V praksi se tako rado dogaja, da varnostniki brez počitka in spanja delajo po več dni hkrati, zaradi česar trpi kvaliteta dela posameznega varnostnika. Ob tem pa delodajalec in naročnik varovanja neusmiljeno pričakujeta sto odstotno varnost. Zvonko Žuran trdi, da bi kolektivna pogodba z določenimi določbami oziroma s postavitvijo delovnopravnih standardov dejavnosti, lahko pripomogla k zajezitvi nelojalne konkurence, ki jo kot problem pogosto navajajo sama podjetja zasebnega varovanja. Predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Ingo Paš je povedal, da so na zbornici zainteresirani za sklenitev pogodbe in da v zvezi s tem že vodijo potrebne postopke. Hkrati ocenjuje, da razmere na področju varovaja niso zadovoljive, niso pa niti slabe.

Spomnimo, da so sicer v aprilu v Državnem svetu izglasovali veto na novelo Zakona o zasebnem varovanju. Takrat so izpostavili predvsem pet glavnih razlogov za izglasovanje veta. Glavni poudarek pa je bil na sistematski spremembi, ki omogoča, po besedah predsednika Državnega sveta, Blaža Kavčiča, da bi se z dejavnostjo varovanja ukvarjale tudi osebe oziroma subjekti, katerih glavna dejavnost ni zasebno varovanje. Zaradi tega, tako Kavčič, je zakonska ureditev presegla njen namen, ki je uskladitev z odločbo ustavnega sodišča.

Kot glavno prednost zakona so sicer navedli povečanje konkurenčnosti med družbami za zasebno varovanje in posledično znižanje cen. Direktor varnostne službe Plus Orbita, Branko Božnik meni, da bi sprejetje obstoječega zakona negativno vplivalo na samo dejavnost. Poudaril je, da bi se na trgu pojavilo, da bi nekdo ponujal (npr. banke, čistilni servisi) dejavnost varovanja, katera ni njihova glavna dejavnost. Tako ne bi govorili več o konkurenčnosti ampak o nekvalitetnem oziroma slabem opravljanju dela.

Po besedah Božnika je za družbe, ki se izključno ukvarjajo z zasebnim varovanjem dobro, da je Državni svet sprejel veto na omenjeni zakon.

Glede začasnega ali trajnega odvzema licence varnostnim službam, pa Božnik trdi, da je zakon jasen. Če firma zavestno krši (ne pa v primeru napak, ki se lahko odpravijo v določenem inšpekcijskem nadzoru) zakon, je po njegovem trajen odvzem licence prava zadeva. V katerih primerih pa do tega pride pa je natančno zapisano v petem členu zakona.  Ob tem je poudaril, da bi ustrezen inšpektorat oziroma ministrstvo moralo izvajati kontrolo večkrat in ne samo redno, kar znese dvakrat letno.

Da, podpis kolektivne panožne pogodbe bi bil skrajni čas. Poleg tega pa bi bilo potrebno ustanoviti tudi lasten sindikat.

Politika