Monthly Archives: Junij 2009

Tukaj na kratko nadaljujem razmišljanje o Uti Reinke Heinemann, ki ga lahko berete nekaj prispevkov nižje.

Ko se spustite v branje njenih knjig, boste na hitro opazili dve temeljni napaki:

1. Cerkev obravnava samo sociološko in
2. Sveto pismo bere kot knjigo zgodovinskih (ne)dejstev namesto kot teološko knjigo.

Menim, da ju ti dve (zame recimo glavni) metodološki napaki (prvo je leta 1943 dokončno ovrgla okrožnica Mystici Corporis Christi, drugo pa npr. že (vsaj) Galileo Galilei) vodita k njenim zaključkom, ki sem jih opisal v uvodnem prispevku.

Seveda pa je bistveno to, da je ona (mogoče še celo bolj od njenega kolega Hansa Kunga – tukaj gre še za mejno vprašanje njegove vere) primer kako ateistična teologija (imenujmo jo ateologija) površinsko deluje. To potrjuje mojo tezo, ki sem jo za časa preteklega študija zagovarjal, da ateist ne more biti dober teolog (za kar sem požel od svojih nevernih kolegov veliko zgražanja), ker ostaja zgolj na zgodovinsko sociološki ravni, ne more pa prodreti v čudovite globoke skrivnosti Odrešenja.

Pa ne pravim, da je zgodovinsko sociološka raven nujno slaba – že apostol Pavel pravi, da se iz tega, kar je ustvarjeno da spoznati Stvarnika – a problem je brž kot ne v tem, da so v ozadju te ravni neke paradigme, ki jih ni mogoče premakniti k nekemu napredku. V tem oziru je ta raven nujno nezadostna.

Predsednica sindikata komunale, varovanja in poslovanja z nepremičninami Slovenija, Dragica Andlovič je včeraj Zbornico za razvoj slovenskega zasebnega varovanja pozvala k čimprejšnjemu začetku pogajanj o sklenitvi panožne kolektivne pogodbe za področje varovanja.

S kolektivno pogodbo bi zagotovili delovnopravni položaj in minimalne standarde zaposlenih v dejavnosti. Andlovičeva je povedala, da je položaj zaposlenih slab. Po podatkih AJPES znaša povprečna bruto plača z vsemi dodatki 858,60 evra ali 593,80 evra neto. To pa je le 60 odstotkov povprečne slovenske plače. Predsednik republiškega odbora sindikata varovanja pri Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije, Zvonko Žuran je povedal, da varnostniki niso zadovoljni s takšno plačo, saj menijo, da je njihovo odgovorno in celo nevarno delo, ki se od njih pričakuje, premalo nagrajeno. A kot dodaja, težava ni samo v plačah, ampak tudi v neugodnem delovnem času.

V praksi se tako rado dogaja, da varnostniki brez počitka in spanja delajo po več dni hkrati, zaradi česar trpi kvaliteta dela posameznega varnostnika. Ob tem pa delodajalec in naročnik varovanja neusmiljeno pričakujeta sto odstotno varnost. Zvonko Žuran trdi, da bi kolektivna pogodba z določenimi določbami oziroma s postavitvijo delovnopravnih standardov dejavnosti, lahko pripomogla k zajezitvi nelojalne konkurence, ki jo kot problem pogosto navajajo sama podjetja zasebnega varovanja. Predsednik Zbornice za razvoj slovenskega zasebnega varovanja Ingo Paš je povedal, da so na zbornici zainteresirani za sklenitev pogodbe in da v zvezi s tem že vodijo potrebne postopke. Hkrati ocenjuje, da razmere na področju varovaja niso zadovoljive, niso pa niti slabe.

Spomnimo, da so sicer v aprilu v Državnem svetu izglasovali veto na novelo Zakona o zasebnem varovanju. Takrat so izpostavili predvsem pet glavnih razlogov za izglasovanje veta. Glavni poudarek pa je bil na sistematski spremembi, ki omogoča, po besedah predsednika Državnega sveta, Blaža Kavčiča, da bi se z dejavnostjo varovanja ukvarjale tudi osebe oziroma subjekti, katerih glavna dejavnost ni zasebno varovanje. Zaradi tega, tako Kavčič, je zakonska ureditev presegla njen namen, ki je uskladitev z odločbo ustavnega sodišča.

Kot glavno prednost zakona so sicer navedli povečanje konkurenčnosti med družbami za zasebno varovanje in posledično znižanje cen. Direktor varnostne službe Plus Orbita, Branko Božnik meni, da bi sprejetje obstoječega zakona negativno vplivalo na samo dejavnost. Poudaril je, da bi se na trgu pojavilo, da bi nekdo ponujal (npr. banke, čistilni servisi) dejavnost varovanja, katera ni njihova glavna dejavnost. Tako ne bi govorili več o konkurenčnosti ampak o nekvalitetnem oziroma slabem opravljanju dela.

Po besedah Božnika je za družbe, ki se izključno ukvarjajo z zasebnim varovanjem dobro, da je Državni svet sprejel veto na omenjeni zakon.

Glede začasnega ali trajnega odvzema licence varnostnim službam, pa Božnik trdi, da je zakon jasen. Če firma zavestno krši (ne pa v primeru napak, ki se lahko odpravijo v določenem inšpekcijskem nadzoru) zakon, je po njegovem trajen odvzem licence prava zadeva. V katerih primerih pa do tega pride pa je natančno zapisano v petem členu zakona.  Ob tem je poudaril, da bi ustrezen inšpektorat oziroma ministrstvo moralo izvajati kontrolo večkrat in ne samo redno, kar znese dvakrat letno.

Da, podpis kolektivne panožne pogodbe bi bil skrajni čas. Poleg tega pa bi bilo potrebno ustanoviti tudi lasten sindikat.

Ta znani in velikokrat zlorabljeni rek sv. Ciprijana (Extra Ecclesiam, nulla salus!) je utemeljen v tem, da je Jezus Kristus osebno ustanovil Katoliško Cerkev in da se po Cerkvi podeljujejo zakramenti, ki so vidna znamenja nevidnega Boga. Po Ciprijanovem zunaj Cerkve ni rešenja, ker Cerkev je rešenje.

Zakaj zlorabljeni rek? Zato, ker se s tem rekom kristjanom na veliko očita ekskluzivnost, češ da so si tako odrešenje “podredili” in “rezervirali” zase. To pa je neosnovan očitek. Ta namreč upošteva samo en vidik Cerkve – vidno Cerkev. Ne upošteva pa nevidne Cerkve. Sv. Avguštin je ob razlagi tega reka dejal, da ne moremo z gotovostjo trditi, koliko ovčic je tam zunaj in koliko volkov je tukaj noter.

Vseeno pa, kdor je odrešen, pomeni, da je v nekem smislu član Cerkve. V kakšnem smislu pa ne moremo reči. Vsekakor nauk RKC ne uči, da kdor ni član vidne Cerkve, da je avtomatsko pogubljen. To je stvar Božjega vedenja.

Trenutno berem njeno knjigo z naslovom Ne in amen. Uta je teologinja, ki izhaja iz Bultmanove šole, ki si je prizadevala za demitologizacijo krščanstva. Pri tem je ta teologija zagrešila usodno napako, namreč, da je absolutizirala zgodovinsko-kritično metodo razlaganja Svetega pisma. Uta Reinke Heinemann je teologinja, o kateri se danes premalo govori. Najbrž je razlog v tem, da jo je leta 1987 Katoliška Cerkev odvzela pravico do poučevanja. Bila je profesorica bogoslovja.

Njena knjiga [i]Ne in amen[/i] je nekakšno napotilo za verski dvom. V njej odseva njena “negativna izpoved vere”, in sicer: Sveto pismo je človeško in ne Božje delo, Sveta Trojica je izmislek človeka, Jezus je človek in ne Bog, Marija je Jezusova mati in ne Božja mati, Bog je ustvaril nebesa in zemljo, pekel pa so si izmislili ljudje, Izvirni greh ne obstaja, prav tako ne obstaja hudič, Krvavo odrešenje na križu je poganska religija žrtvovanja ljudi po vzoru verske kamene dobe.

Heinemannova je ostra kritičarka pokojnega papeža Janeza Pavla II in Cerkve, za katero pravi, da je le-ta leglo homoseksualcev. Za evangelije je prepričana, da so ti v večini izmislek njihovih avtorjev, zaradi česar nimajo nikakršne zgodovinske verodostojnosti. Večino odlomkov imenuje “pravljice”. Prepričana je, da je krščanstvo v svoji bolestni sovražnosti do žensk in spolnosti, Marijo razglasilo za devico, čeprav, tako Heinemannova, ta ni bila devica, saj sta z Jožefom (po njenem mnenju) imela spolne odnose. Argumentacije Cerkvenih očetov – še zlasti ostra je do Sv. Tomaža Akvinskega, ki ga imenuje za steber sovražnosti do spolnosti – da so Jezusovi bratje iz evangelija le daljni sorodniki, ne sprejema in podaja kontra argument. Po njenem se Jezusov vnebohod nikoli ni zgodil, prav tako se ni zgodilo binkošti. Ta praznik je zgolj prikladen izgovor Cerkvene hierarhije, na kateri utemeljuje svojo oblast. Juda Iškarijot je izmišljena osebnost, prav tako so izmišljeni vsi Jezusovi čudeži.

Skratka Uta Reinke Heinemann je vsekakor avtorica, o kateri se splača govoriti. Je avtorica ob kateri razmišljaš in ob kateri se vsekakor počutiš izzvan, da (ob kritičnemu branju) poglobiš svojo vero v Jezusa Kristusa.

V noči na nedeljo je Teheran prvič po volitvah preživel tiho in mirno noč. Po ukazu iranskega vrha je čez noč ulice iranske prestolnice nadzorovalo več tisoč pripadnikov varnostnih sil. Analitiki ocenjujejo, da je to le zatišje pred nevihto. Kljub mirni nedelji, so prebivalci Teherana vzklikali gesla „Smrt diktatorju“ in „Ne bojte se, držimo skupaj“. Vse bolj priljubljen način protesta pa postaja petje pesmi. Tovrstno obliko so Iranci uporabili tudi v islamski revoluciji leta 1979. Natančno spremljanje dogodkov je oteženo, saj so tamkajšnje oblasti ukazale blokado tujih novinarjev. Poraženi predsedniški kandidat Musavi je medtem vnovič pozval svoje podpornike, naj nadaljujejo miroljubne proteste. Poudaril je, da je dvig glasu proti lažem in prevaram njihova državljanska pravica. Na proteste se je odzval tudi ameriški predsednik Barack Obama, ki je iransko vlado pozval, da ustavi vsa nasilna in neupravičena dejanja zoper svoje lastne ljudi. Poudaril je, da je potrebno spoštovati univerzalne pravice, kot sta pravica do združevanja in svobode govora in dodal, da Združene države Amerike stojijo ob strani vsem, ki si prizadevajo za uresničevanje teh pravic. Nemška kanclerka Angela Merkel pa je iranske oblasti pozvala k vnovičnemu štetju glasov. Na kritike, ki prihajajo z zahoda, se je odzval tudi zmagovalec volitev in dozdajšnji iranski predsednik Mahmud Ahmadinedžad. Združene države Amerike in Veliko Britanijo je opozoril, naj se ne vmešavajo v notranje zadeve islamske republike. Med tem pa je iranski svet varuhov ugotovil, da je na predsedniških volitvah v Iranu 12. junija prišlo do nepravilnosti. Predstavnik sveta varuhov je za televizijo IRIB pojasnil, da nepravilnosti zadevajo več kot tri milijone glasovnic. Ob tem je poudaril, da je treba preveriti, ali so te glasovnice odločilno vplivale na, po mnenju številnih, sporne izide volitev, zaradi katerih množice Irancev že več dni protestirajo na ulicah.

Iz Zenita sem dobil zanimiv članek, ki ga objavljam:

Change Is Possible for Gays, Says PsychologistAPA Admits Homosexuality Also Due to Environmental Factors

By Genevieve Pollock

ENCINO, California, JUNE 15 ,  2009 (Zenit.org).- A  psychologist who specializes in reparative therapy with homosexuals says it’s possible for those with same-sex attractions to change, despite agenda-driven ideologies that state the opposite.

Joseph Nicolosi, founder and director of the Thomas Aquinas Psychological Clinic in Encino, spoke with ZENIT about his experience as a clinical psychologist and the former president of the National Association for Research and Therapy of Homosexuality (NARTH).
NARTH, a “scientific, non-religious and non-political” organization, recently put out an article about the little known revision of the American Psychological Association’s (APA) statement on homosexuality, which was highlighted last month in a WorldNetDaily article titled “Gay Gene Claim Suddenly Vanishes.”
Nicolosi explained that NARTH has been actively working on a research project compiling scientific data to dispute the APA’s claim on homosexuality, targeting three unscientific assumptions that form the basis of their policy.
He stated that these erroneous assumptions are: “Psychotherapy does not change homosexuality, trying to change the homosexual person will harm him, and there is no greater pathology in homosexual persons than in heterosexual persons.”
The psychologist asserted that the “APA is not governed by scientists, but by political interests.”
“There has been no new data to justify their policies,” he added, “but they tend to give in to social and political pressure,” and thus “NARTH has been putting pressure on them to scientifically back up their stance on the biological nature of homosexuality.”
Now, Nicolosi reported, the APA has “diminished its position saying homosexuality is biologically determined.” They have dropped the specific reference to a hypothetical “gay gene,” he affirmed.
In other words, he said, they are beginning to recognize that homosexuality is also due to environmental factors, not just biological elements.
“In fact,” he stated, “I and many of my colleagues at NARTH believe it is more environmental than biological.”
Nicolosi noted that “the most important scientific information” gives “much more evidence for environmental causes of homosexuality than for biological.”

Possible

The most essential point however, the psychologist affirmed, “is that change is possible, that men and women can come out of homosexuality.”
“This idea of ‘once gay, always gay’ is a political position, not a scientific position,” he added.
The therapist affirmed that he has seen this in his own private practice, and that it is also substantiated in a body of scientific research.
Nicolosi, also the author of “Healing Homosexuality: Case Stories of Reparative Therapy” and “A Parent’s Guide to Preventing Homosexuality,” asserted that many people have already adopted the erroneous assumptions put forth by the APA.
There is a need to assist and minister to men and women “who are looking for help to come out of homosexuality,” he said, “because so many times they are just told ‘Well, you’re born this way,’ pointing to the APA and saying ‘because they said it.’”
He expressed the hope that as the APA recognizes the efficacy of therapy with homosexual persons, more psychologists will be encouraged to be involved in this type of treatment.
“Within our profession,” the psychologist explained, “we trump politics with science.” In other words, if we challenge the APA with scientific data, it “has to override any political or special interest forces.”
The therapist emphasized the need for all people to share this message with homosexual persons that “you don’t have to be gay.”

Encouragement

If you know a homosexual person, he said, “encourage that person, educate him, give that person information, take the opportunity to let him know that choice is possible.”
“They need to believe it,” he added.
Nicolosi explained: “It is a very hard therapy. First of all, it is hard in itself because you have to dig deep into emotional issues. Homosexuality is not about sexual issues, but emotional. There are the emotional underpinnings that have to be addressed.
“Then not only are you having to deal with those emotional underpinnings that are challenging on an individual level, but you have the other battle of a culture that is saying to you, ‘You’re homophobic; you’re naïve; you’re not facing reality; you’re just a guilt-ridden Christian, get with it.
“You’re fighting a culture that is not supporting you, plus you have your own individual battle. So it’s a two-front war.”
“With the AIDS epidemic, this could be about life and death here,” he asserted. “We’re not talking about something insignificant.”
The psychologist underlined the need to “inform and educate young people.”
He explained: “So when a 15-year-old boy goes to a priest and says, ‘Father I have these feelings, I have these temptations,’ that priest should say, ‘you have a choice; if you don’t want to be gay there are things that you can do.’”
“The boy should not to be told, ‘God made you this way,’” Nicolosi said.

Scientific data

He continued: “This is not about going after an oppressed minority. It’s not about pointing out pathology for the sake of pointing out pathology.
“This is telling young people, look, if you go down this road, you are likely to have a higher level of depression, anxiety, failed relationships, sexual promiscuity, drug and alcohol abuse than people who live their lives heterosexually. You will get involved in more, to be polite, esoteric exotic sexual practices. It goes on and on and on.
“And that’s just science, simply a comparison of two groups.”
The therapist added, “This notion that you are going to fall in love with a man and live happily ever after is Hollywood. The reality is that it’s a hard lifestyle.”
Nicolosi, also a national speaker on the topic, urged the development of more Catholic programs, noting that other faiths have already been putting forth a “vital ministry helping people coming out of homosexuality.”
“Our doctrine is clear,” he said, “and even if we have a weaker ministry, our doctrine on homosexuality is more brilliant than anything the Protestant denominations can come up with.”
The psychologist specifically referenced a 1986 document signed by Cardinal Joseph Ratzinger before he became Pope, addressed to the Catholic bishops “On the Pastoral Care of Homosexual Persons.”
In the letter, the cardinal, at that time prefect of the Congregation for the Doctrine of the Faith, outlined the moral underpinnings and practical considerations of the pastoral care of “those whose suffering can only be intensified by error and lightened by truth.”
In this light, Nicolosi underlined the importance of helping homosexual persons who want to change, because “if you are Christian, you have to believe that you are intended for the opposite sex” and that “sexual complementarity is part of the natural law.”
This is something that “should be evident to everyone,” as “our Christian anthropology,” he stated, and yet “it is amazing” how many people are confused about this.
“They actually believe, or want to believe, either for personal reasons or political reasons, that God created two kinds of people: homosexuals and heterosexuals,” Nicolosi noted.
“It is seeping into the consciousness without critical evaluation,” he cautioned, the resignation that “God just made them that way.”

Courage

The psychologist appealed to priests to not be intimidated to teach about homosexuality from the pulpit, noting that he has met many Catholics who are “discouraged that there is no resource for them.”
“We have Courage as the only orthodox Catholic ministry, and it’s underfunded, underrepresented and essentially pushed to the side,” he stated.
He reported that “Courage is only represented in 10% of the parishes in this country” and thus many “men and women who want to come out of homosexuality” are left without resources on a local level, making it “very tough for them.”
Nicolosi suggested that if a priest is working with a homosexual person and is uncertain about how to help, to refer him to a reparative therapist, “who really knows about this particular kind of treatment.”
“Not to just any generic psychotherapist,” he added, “but to a therapist who has training in sexual re-orientation change.”
Referencing Cardinal Ratzinger’s letter, he warned against a “studied ambiguity” in the face of the real need homosexual persons have for outreach from the Church.

1. Evropske volitve

Zaznamovala jih je predvsem rekordno nizka udeležba. Slovenija je bila po udeležbi celo med zadnjimi. Navdaja me predvsem negativno presenečenje, kako ljudje dojemajo t.i. praznik demokracije. Je to ena od lovk pesimizma in nihilizma o katerm razpravlja Nietzsche v svoji Volji do moči? Je naš skupni dom – Evropa – tako nepomemben, da ga kar ignoriramo? Osebno mi je Evropa zelo pomembna. Toliko pomembna, da grem volit in da seveda ne volim socialistov. Sramote take neumnosti si nočem nakopati. Tisti, ki voli socialiste je idiot. Tisti, ki voli socialiste podpisuje obsodbo življenja. Institucije – te so socialistom lastne – ne odpravljajo propadanja.

2. Predsednik zavrača nuncijeve besede v Kočevskem Rogu

Ko smo mislili, da je predsednik Slovenije dosegel moralno dno s tem, ko je ob omembi povojnih pobojev v Barbara rovu zamahnil z roko in te označil za drugorazredno temo ter ko se je pojavil na predvolilnem gradivu stranke Socialnih Demokratov, se zgodi, da v skorumpiranosti in laži podpre ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregorja Golobiča. Za piko na i pa še verbalno napade nuncija Santosa Abril y Castella. Predsednik trdi, da bi moral biti gospod nuncij do naše zgodovine bolj občutljiv. Nuncijevo pridigo je označil za neprimerno in jo javno zavrnil.  In v čem naj bi bila spornost nuncijevih besed? Povedal je, da se je v povojnem času dogajal zločin, ki so ga zmagovalci storili nad poraženci. Da je brat v imenu neke ideologije in razrednega boja ubijal brata in da so te zločine celo hoteli prikriti. Predsednika te besede motijo. Tematiko je označil kot za Slovenijo občutljivo. S tem se seveda razumen človek ne more strinjati. Ne gre za temo, ki bi po občutljivosti zadevala Slovenijo. Gre za temo, ki je neprijetna in občutljiva za tiste, ki so izvajali te zločine, jih hoteli prikriti in ki jih ob vsem tem peče vest. Najbrž v tem oziru tudi našega predsednika, ki je – to je sedaj z dejanji že odkrito priznal – ideološki naslednik teh  zločincev, med katerimi nekateri še tlačijo zemljo.

3. Praznik Svetega Rešnjega Telesa

Praznik je zapovedan. Obeležili smo ga s Sveto mašo in procesijo. To je dan, ko se kristjani še posebej spominjamo resnične navzočnosti našega Gospoda v podobi kruha in vina. Hkrati je bil to dan, ko sem se zavedel, kako čas hitro beži, saj se mi zdi kot včeraj, ko sem tu na blog pisal lanskoletne opazke v zvezi s potekom maše in procesije. No, letos se maše doma nisem udeležil, ker sem bil dopoldan pri maši, ki smo jo imeli na Radiu Ognjišče.

4. Golobič ostaja ultra visokošolski minister

Upam, da mi avtorica tega posrečenega naslova ne bo zamerila, ker sem ga uporabil za naslov te točke. Kakor koli je bila Golobičeva odločitev pričakovana in smo vedeli, da je Pahorjev postavljeni rok, da Golobič sporoči svojo odločitev, le slepilni manever s strani predsednika vlade, bi pričakoval toliko intelektualne in moralne poštenosti od ministra, da bi odstopil (kot je na primer to pošteno storil poslanec in bivši tržiški župan, Pavel Rupar). Zanimivo je to, da je povsem jasno, da bi z odstopom ministra Golobiča v vladi zazevala velika črna luknja, ki bi vase posrkala celotno vladno koalicijo. Vlade brez Golobiča ni. Če bi vlada padla, pa je jasno, da na oblast pride Janša. Iz odzivov na Golobičevo korupcijo in laž (spomnimo, da so morali funkcionarji prejšnje vlade odstopati za precej manj pomembne stvari) s strani vladne koalicije pa je jasno zaznati, da se trenutna vlada Janše boji kot hudič križa. Moje mnenje je, da bi morali odstopiti s funkcij vsi tisti, ki so izrazili kakršno koli podporo ministru Golobiču. Razumen človek pač ne more gledati na visokih državnih položajih ljudi, ki lažejo in so dejavni v korupciji, niti tistih, ki tovrstna dejanja podpirajo.

5. Slovenija v recesiji

Nisem eden tistih, ki bi čutil kakršno koli recesijo, zato v njo nekako ne verjamem. Pa vseeno. Kazalci kažejo, da je Slovenija uradno v recesiji. Najbrž predvsem dodaten izgovor nekaterih delodajalcev, da bodo odpuščali mnoge delavce, katerih se sicer ne bi mogli znebiti. Opozicija vladi ob tem očita, da zamuja z ukrepi, vlada se brani, da tovrstni očitki v Sloveniji s strani opozicije niso osamljeni, saj naj bi se to dogajalo povsod, kjer je udarila recesija. Kresalova je pri tem dejala, da je potrebno upoštevati, da takšne recesije ni bilo od leta 1929. Ampak to ni izgovor. Pozitivni premik bi bil, če bi se koalicija glede ukrepov nehala samo pogovarjati in bi se dejansko spravila kaj narediti. Glede na izkušnje od začetka tega mandata, takega premika ne gre pričakovati. Če se že pogovarjajo o ukrepih s katerimi bi Slovenija privarčevala, potem predlagam prvi in edini zadostni ukrep: ministrom, poslancem in vsem ostalim politikom naj se takoj ukinejo plače za opravljanje njihove politične funkcije. Če hočejo kaj zaslužiti, naj se zaposlijo tako kot vsak državljan. Politika pa naj bo prostovoljna dejavnost.