…je bilo naslov okrogli mizi, ki je potekala 19. maja. Govorili so o diskriminaciji s katero se muslimani danes srečujejo pri nas. Pokazali so na probleme, mogoče rešitve in primere dobrih praks.
Pripadniki islamske kulture so v Sloveniji pogosto stigmatizirani in diskriminirani. Večinsko prebivalstvo jih namreč gleda skozi prizmo stereotipov. Njihova integracija pa pogosto pomeni asimilacijo, ki jim jemlje identiteto.
Ksenija Horvat Vidmar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je poudarila, da sta zakrivanje žensk in džamija danes vodilna diskurza v Evropi, ki oblikujeta naše mnenje o muslimanih. Po njenem mnenju bi se Slovenci morali bolje izobraziti o Islamu, s tem pa izzvati tudi lastne predstave o identiteti in nacionalni kulturi, ki nas pogosto vodijo v konflikte. Pojem slovenstva kot nacionalne identitete, po njenem mnenju, ne bi smeli vezati na etničnost ampak na vprašanje odgovornosti do dediščin, ki se srečujejo na skupnem prostoru.
Faila Pašić Bišić iz jeseniškega človekoljubnega društva Up je povedala, da je sama lahko primer pozitivne integracije, saj ji je ta uspela, ne da bi se odrekla svoji kulturi in načinu življenja.
Emina Hadžić iz koprske humanitarne organizacije Zavod Krog pa opozarja, da v vrtcih še vedno ni poskrbljeno, da bi otroci, vzgojeni v islamski veri, lahko uživali hrano brez svinjine. V medijih pogreša tudi oddaje in prispevke o islamski kulturi.
V teh dneh pa se zaključujejo tudi Dnevi islamske kulture, katerih glavni namen je približati to kulturo s pomočjo glasbe, slike in besede. V sklopu prireditve, ki bo potekala do 29. maja, so pripravili tudi palestinski, libanonski in iranski večer ter predstavili obred dervišev iz Sarajeva.
Dejstvo je, da se civilizacija otepa religij, ki so se vse in se še kažejo za izjemno škodljive.
Ne pa da bi uvajali nove.
Tudi krščanstvo nam je bilo vsiljeno, to ni naša vera, še manj pa kakšen islam.
Sociologi religije ugotavljajo ravno obratno. Religija je v porastu.