Projekt Ecce Homo

Prejšnji teden sem po nekem čudnem naključju padel med organizatorje tombole v okviru projekta ECCE HOMO. Projekt poteka v okviru zaporniškega vikariata, katerega namen je pastoralna skrb za vse, ki so na kakršen koli način povezani z besedo zapor. Zasnovan je kot hiša, v kateri bi delovalo vseh osem programov zaporniškega vikariata. Vsi ti programi so pomembni za delovanje, saj se le tako lahko vključijo vse osebe, ki so pomembne za učinkovito delovanje zaporniškega vikariata.

In kako sem padel v to? Po nekem naključju – preko sosedov – je pobudnica akcije dobila mojo telefonsko številko in me poklicala. Sprva je zvenelo, da naj bi tja prišel samo kot nastopajoči oz. da bi s seboj pripeljal še koga, ki bo pri pripravi pomagal. In sem šel na sestanek. Akcijo naj bi pripravljali mladi v dekaniji Tržič. Po pravici povedano, se pri svojih skoraj 27. letih ne čutim več v kategoriji “mladi”. Še dobra tri leta in bom zakorakal v zrela leta. Pa vendar. Na sestanku sem izvedel, da moje delo ne bo samo nastopanje. Vseeno sem poprijel za delo. Tombolske kartice stanejo minimalno 2 evra (kdor hoče lahko da več). Prodal sem jih kar veliko (od 100 zaenkrat 52) in še jih bom prodajal (ob tem se zahvaljujem tistim, ki so skrbeli za prodajo).

Včeraj je postalo očitno, da bom moral poskrbeti tudi za povezovanje programa (pa čeprav skoraj nič o programu ni bilo rečenega). Ob tem bom odigral tudi dva skeča in dve pesmi skupaj z otroki (če bo kaj “prostora” bom pa odigral še kakšno sam). Tako sem danes direktno z radia letel po Ano, jo peljal v Tržič in nato letel po kitaro in direktno na pevske vaje, ki so jih imeli otroci. Mislil sem, da bo šlo težko, a so me pozitivno presenetili. Melodijo so si hitro zapomnili. Če bo šlo tako v nedeljo na prireditvi bom zelo zadovoljen. Jutri me čaka še vaja za skeče. Prepričan sem, da bo šlo. Najbolj me skrbi povezovanje. Sicer naj bi vse skupaj dorekli v petek zvečer, vendar vseeno…Očitno bom v soboto na izletu večino časa “koval” besedilo in scenarij za prireditev.

Menim, da je naloga nas kot kristjanov, da zapornikom omogočimo, da se vrnejo v življenje. Kakor Bog do nas izkazuje milost, tako moramo mi izkazovati milost do soljudi. Tudi recesija za kristjane ne bi smel biti izgovor, saj smo ravno kristjani tisti, ki moramo pokazati, da se tudi v teh težkih finančno gospodarskih časih da preživeti, saj, kakor je pisano, človek naj ne živi samo od kruha, ampak od vsake Božje besede.

Ob tej priložosti v imenu zaporniškega duhovnika Roberta Friškovca vabim vse, ki tole berete, da projekt podprete. Vse razpoložljive informacije v zvezi s tem dobite na elektronski pošti: sebastjan.erlah@siol.net

Dogajanja