Črn dan

Težko bi danes človek pel tisto znano pesem “This is the day that the Lord has made”. Čeprav dobra družba čudovitih sodelavcev, ki poskrbijo za dobro voljo in lepemu in toplemu vremenu, ko si se zunaj lahko sprehajal samo v srajci navkljub, so že zgodnje jutranje ure poskrbele za črnino današnjega dne.  Hud potres v Italiji, bolj natančno v L’Aquili okoli tretje ure zjutraj, ki je terjal ogromno smrtnih žrtev. Do sedaj, ko tole pišem, ocenjujejo, da jih je 108, čeprav viri iz bolnic govorijo o številki 150. Potres je imel moč 5,8 stopnje po richterjevi lestvici. Stavbe so se rušile, kot da bi bile hišice iz kart, okoli 100 oseb pa je še pogrešanih v ruševinah. Potres so čutili tudi v samem Rimu, kjer so opazili poškodbe na antičnih Karakalovih termah v središču Rima. Sodelavka, ki živi na slovenski obali, pa je dejala, da se je čutilo tresenje tudi tam. Brzojavke s sožalji prihajajo iz vseh koncev in krajev sveta. Tudi papež Benedikt XVI. bo žrtvam potresa namenil posebno molitev. Slovenci smo znali biti solidarni z žrtvami poplav, ki so jih prizadele pred letom in pol v Železnikih. Veličina srca je takrat premagala vsakršno politiko, ki si je preko tragedije hotela nabirati točke pri morebitnih volilcih. Kako pa bomo Slovenci znali biti solidarni z našimi sosedi Italijani? Pozivam škofe, župnike in vse ljudi dobre volje, da se organizirajo župnijske odprave v pomoč prizadetim v hudem potresu. Naredimo v ta namen tudi nabirke!

Da pa to ne bi bilo dovolj, pa smo danes lahko spremljali tudi črn dan na slovenskih cestah, ko so umrle štiri osebe. Že okoli pete ure se je na avtocesti Maribor – Celje zgodila huda prometna nesreča, kjer je eden od žrtev zapeljal v nabrežnino in pristal na vozišču, kjer mu je prišel na pomoč eden od udeležencev v prometu. Med tem, ko mu je želel pomagati, pa je vanju priletel tovornjak. Umrla sta na kraju nesreče. Okoli dvanajste ure pa je pri Sevnici vlak trčil v vozilo, ki je zapeljalo čez železniške tire. Rezultat – zopet dva mrtva.

Ena precej huda prometna nesreča naj bi se zgodila tudi v bližini mojega domačega kraja in sicer na hitri cesti Kranj – Ljubelj, a očitno, razen hudo razbitih avtomobilov, ni bilo smrtnih žrtev.

Naravnih katastrof se ne da preprečiti. Te pridejo iznenada. Preprečimo pa lahko marsikatero prometno nesrečo, če vozimo zbrano in upoštevamo prometne predpise. Včasih, ko takole vozim naokrog, se celo čudim, da takih nesreč ni več, saj Slovenci vozijo obupno, skoraj arogantno. Kakor, da bi si mislili, da se njim pač ne more nič zgoditi, za druge jih pa ne briga. Da, večkrat dobim tak občutek, ko na avtocesti nekdo tik pred zdajci zapelje predme na prehitevalni pas, tako da je potrebno kar močno stopiti na bremzo. Ali, ko ti živčen šofer tovornjaka ali osebnega vozila za ritjo trobi in ti žuga s pestjo ter žmiga, ker po predpisih voziš 60, ker pač na avtocesti popravljajo vozišče in je temu ustrezna tudi signalizacija, katero pa večina tako rada spregleda.

Je vredno teh nekaj živčnih trenutkov zato, da boš mogoče čez kilometer ali dva naslednja žrtev prometne nesreče? Se je tako težko “skulirati” in sesti za volan miren in z zavestjo, da je bolje priti na cilj pozno kot pa sploh ne priti? Je tako težko pomisliti na to, da na cesti nikdar nisi sam in da s svojo neodgovornostjo ogrožaš, ne samo svoje, ampak tudi življenja mnogih drugih? Bo tole bolj otreznjujoča misel: vedno, ko se na cesti obnašaš neodgovorno, si potencialni morilec!

Gospod, ti svet tako ljubiš,

da si žrtvoval svojega Sina,

da bi se nihče, kdor vanj veruje ne pogubil

ampak imel večno življenje.

Teh skrivnosti se bomo spominjali

v dneh, ki so pred nami.

Daj, da bi z globoko vero premišljavali

pomen trpljenja, smrti in vstajenja

našega Gospoda Jezusa Kristusa in da bi

tako kakor rimski stotnik, ki je bil prisoten ob

smrtni uri našega Gospoda, izpovedali vero:”Zares,

ta človek je Božji Sin.”

Gospod! Nakloni žrtvam potresa in žrtvam prometnih nesreč,

da bodo tebe gledali in te častili. Po Kristusu našem Gospodu. Amen!

Dogajanja