Zadnjič mi je bilo zastavljeno zanimivo vprašanje v povezavi z zakramentom Evharistije in kanibalizmom. Logični sklep, ki ga sestavimo po premisah tistega, ki trdi, da je obhajilo v bistvu kanibalizem, gre takole:
Jezus Kristus je bil pravi Bog in pravi človek
Pri Evharistiji se kruh in vino spremenita v meso in kri
Katoličani potem to meso in kri Boga in človeka pojeste in popijete.
Ergo: Obhajilo je kanibalizem.
Mogoče se nam na prvi pogled zdi, da sklep drži. Pa vendar moramo takšen pomislek zavrniti. Vprašanje kanibalizma pri obhajilu, je vprašanje, ki ni več toliko stvar same transubstanciacije. Tu bom poizkusil na kratko in enostavno razložiti zakaj je trditev, da je obhajilo kanibalizem, napačna.
Najprej se za kratko zadržimo pri pojmu transubstanciacija. Grška beseda za ta pojem je metousiosis, pomeni pa spremembo substance. Cerkev za razlago transubstanciacije uporablja filozofska pojma substanca in pritika. Naši čuti zaznavajo pritike, razum pa zaznava substanco. Substanca pa je tisto, kar vsebuje pritike. Pri transubstanciaciji gre torej za spremembo substance kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Zgodi se sprememba, ki jo zaznamo z razumom (substanca). Tisto, kar je zaznavno našim čutom pa ostaja nespremenjeno (pritike). Četrti lateranski koncil je takole formuliral:”Njegovo telo in kri sta resnično navzoča v oltarnem zakramentu, in sicer pod podobo kruha in vina. Kruh in vino sta v moči Boga transubstancinirana v Kristusovo telo in kri.” (prevod S.E.) Kasneje pa Tridentinski koncil pravi, da je transubstanciacija čudovita in enkratna spremenitev celotne substance kruha v Kristusovo telo in celotne substance vina v Kristusovo kri. Omenjeni koncil tudi uradno potrdi pojem transubstanciacija za razlago učenja Cerkve o spremembi kruha in vina v Kristusovo telo in kri. Tako lahko zaključimo, da je Kristus pod podobama kruha in vina prisoten substancionalno in ne fizično.
Torej že bežen pogled na nauk o transubstanciaciji nam ovrže trditev, da bi bilo obhajilo kanibalizem. Za dodatno podkrepitev pa dodajam še tri točke:
1. Kanibalizem predpostavlja smrt in s tem uničenje drugega. Pri Evharistiji ne gre za uničenje Kristusa, niti za njegovo smrt. Kristus tudi po zaužitju ostane takšen kakršen je. In pa poglavitno; Kristus je živ in ne mrtev.
2. Pri vsaki jedi jemo in prebavljamo. S prebavljanjem, tisto kar pojemo, spreminjamo. Pri Evharistiji je proces obraten. Mi zaužijemo Sveto rešnje telo, resnično navzoči Kristus pa po zaužitju spreminja nas.
3. Ne smemo pozabiti, da gre pri vsem skupaj za govor o zakramentu. Zakrament pa je vidno znamenje nevidnega Boga. Bistvo odnosa je torej na duhovni ravni in ne na fizični.
Torej, preko zapisanega smo lahko videli, da je očitek kanibalizma (le-ta se je pojavljal že v času, ko so Rimljani preganjali kristjane), popolnoma absurden in nima nikakršne realne podlage.
Gre samo za običaj podobno kot se nekateri po potrebi umijejo z vodo ali obrišejo s papirjem.
Eni pa iz običaja (neumnega) naredijo še celo zgodbo in versko ozadje.
Leta 2009 je to vse skupaj kar precej bedn izpad, vera je tretjerazredna tema.
Glede tega, da je vera v letu 2009 tretjerazredna tema, ti znata ugovarjati npr. Berger in pa Habermas (slednji je ateist. Habermas celo priznava, da so sodobne ideje svobode, solidarnosti, emancipacija, človekove pravice in demokracija, zapuščina Judovstva in krščanstva. Glede na to, da pa avtorji novodobnega ateizma (Dennett, Hitchens, Harris in Dawkins) prodajajo bestsellerje, kjer govorijo o veri, očitno le-ta ni tretjerazredna tema. Če sprejmeš tezo, ki si jo rad zagovarjal in ki je produkt Freuda, da je biti veren, biti malce čez les, potem je že nezanemarljiva množica vseh tistih, ki naj bi bili po tej tezi umsko moteni, razlog, da vera ne more biti tretjerazredna tema.
Snečer, ****! Danes je Turek enemu izmed tebe podelil priznanje.
Vprašaj ljudi, ne neke kekce, ki svojih knjig še na ulici na morejo podariti.
Biti veren ne pomeni, da si čez les, ampak da te je verski sistem/ideologija grozljivo pohabila.
Kdor danes npr. razlaga o nekem vstajenju neke osebe, istočasno pa po mobitelu kliče domov, je precej neverodostojen…
Problem je, ker nekateri verovanje prenesejo v pravo realno življenje, rezultat pa je zadrtost, primitivizem itd., samo poglej si npr. RKC forum, če to bere nek običajen občan ne more verjeti, da so lahko katoliki takšni.
Jaz do sedaj večjih primitivcev kot so pri katolikih še nisem srečal, ko bi ja pričakoval, da so strpni, prijetni in razumevajoči.
Govori eno, dela drugo.