Vzoren kristjan, pač

Velika vernost namreč potalči spolna nagnjenja, ki se ob nenadnem izbruhu pokažejo na istem spolu, pripomočkih ali otrocih.

Bog seveda ni ljubezen, ljubezen je čustvo to je splošno znano, dokazljivo in debatljivo.

Ob tem sem predvsem razmišljal o ljubezni, ki je Bog. Pred oči pa sem, ko sem odgovarjal, zanimivo, dobil svojo sestrično, ki je enako spolno usmerjena, in jo imam zelo rad in bi ji točno tako odgovoril, če bi me vprašala enako vprašanje.

Seveda pa moj zgornji prispevek ni v neskladju s tem, da bi homoseksualnost ne bila blodnja, kakor v pismu Rimljanom tovrstna “nenaravna občevanja” označi apostol Pavel. Jezus konec koncev prostitutki jasno reče, da je ne obsoja in da naj gre in ne greši več. Osebno srečanje in pogovor z Bogom, odprtost za njegovega Duha, dela neverjetne stvari. Naloga Cerkve, ki naj bi bila odsev občestva (ljubezni) treh oseb znotraj enega Boga, pa je, da sočloveku pomaga v njegovem življenju, ki je polno vzponov in padcev.

Še bolj uradno pa tukaj: www.kapis.org/2007/11/ali-sodobna-civilizacija-izniuje.html – poglavje 2 in 3.

Je pa tudi dokument Kongregacije za nauk vere, katero je vodil ravno papež Benedikt XVI, ki govori o vprašanju homoseksualnosti, pa se ne spomnim naslova.