Monthly Archives: Oktober 2008

Marsikdaj se zgodi, da kristjani, ki občutijo homoseksualno nagnenje pridejo v razpotje med vprašanjema, kako Bog gleda na njihovo spolno usmerjenost in ali je ljubiti greh.

Ljubezen ni greh. Ljubezen je konec koncev bit Boga. Ljubezen je tisto, v čemer je trojica oseb v Bogu enega bistva. Ker je človek ustvarjen po Božji podobi in je poklican v občestvo z Bogom, v občestvo z ljubeznijo, kajti Bog je ljubezen, in naša vera je odgovor ljubezni, torej ljubezen ne more biti greh.

Vprašanje pa je, ali človek – kot oseba, ki je poklicana v občestvo z Bogom in je ustvarjena po Božji podobi – lahko znotraj aktivne in polne udejanjenosti svoje homoseksualne spolne usmerjenosti, v polnosti podarja naprej in živi enako ljubezen, kot jo nam naklanja Bog (“bodite sveti, kakor sem jaz svet”).

Vsekakor je vsak križ, ki ga nam nalaga Gospod, težak, a hkrati ne pretežak, da bi ga ne bili zmogli nositi. Nihče pa ne more nositi križa drugega, ampak ga mora vsak nositi sam, zato je vsakemu, ki “pade” v taka vprašanja, težko dajati kakršne koli nasvete, še manj pa je na nas, da bi tako osebo obsojali zaradi njene usmerjenosti.

O tem se mora vsaka oseba sama temeljito pregovoriti z Bogom in se predvsem v pogovoru z Njim odpreti za delovanje njegovega Duha, ki prerodi (“pošlji svojega Duha, in prerojeni bomo”).

Verjamem, da bo On vedno dal pravi odgovor in vsakemu vedno stal ob strani, če Mu bo tista oseba le dovolila.

Pozdravljeni!
Za včeraj so napovedovali, da naj bi se pri nas (torej na Zemlji) ustavili nezemljani. Po raznih spletnih portalih že krožijo govorice in tudi posnetki NLPjev, bojda iz Ajdovščine ipd. Videli naj bi jih tudi na Poljskem in v Srbiji.
In tako se je zgodilo, da sem tudi jaz imel včeraj tako srečanje, in sicer za časa službe…tako hitro je letel…iz moje leve…iz njega se je kadilo in na enem koncu je gorelo – očitno motor…zaletel se mi je v čelo in bilo je vroče. Malce me je popeklo. Nato sem ugotovil, da je bil le ogorek od cigarete, ki ga je nek nadobudni dijak frcnil (namerno?) vame.

Malce nostalgije

Bil je eden vidnejših avstrijskih politikov, ki se je skozi celotno svojo politično kariero trudil, da bi se Slovenci na Koroškem, čim bolje asimilirali v Avstrijo, k čemur bi pripomogli enojezični napisi, ipd. S tem je za slovenski narod naredil veliko, saj ga je hotel napraviti civiliziranega, ga iztrgati iz njegove balkanske topoglavosti in ga evropeizirati. Tudi mu gre velika zahvala, da se je zavzemal za to, da preko Koroške ne bi prihajalo do invazije različnih azilantov, ki bi (kakor je izkušnja v Italiji) vsekakor povečali stopnjo kriminala v Avstriji in s tem posledično v EU.

Slava mu!

1. Dinamika med Cerkvijo in Božjim kraljestvom, je najbrž najbolje vidna s perspektive Mt tradicije Sina človekovega in pa Očeta. Kraljestvo Sina človekovega, ki je začasno, je krščanska skupnost – Cerkev -, končno sodbo s katero bo ločil dobre in slabe, pa bo imel Oče. S sprejemom dobrih v svoje Kraljestvo, bo pričal, da Jezus deluje s polno avtoriteto (npr. prilika o sejalcu).

2. Tema kraljestva je zelo pogosta tudi v SZ. Označuje najprej neko Božje delovanje in se ne pokriva v celoti s Cerkvijo. Kraljestvo se razodeva po Jezusovih besedah in delih, saj Jezus ne uči tako, kot je bilo to v navadi v takratnih šolah, ampak uči kakor nekdo, ki ima oblast. Ta oblast pa izhaja od Očeta, se pravi oblast (kar lahko označuje tudi pojem kraljestvo), prihaja iz njegovega Sinovstva. Do njegovega nauka nihče ne more ostati ravnodušen. Pogoj za življenje v kraljestvu Sina človekovega, obravnavajo blagri, katerim sledi Mesijeva tora (starim je bilo rečeno….jaz pa vam pravim). Kdor svobodo pojmuje v libertarnem slogu, potem ga kraljestvo Sina človekovega ne bo kaj bistveno zanimalo. O tem govori apostol Pavel v pismu Galačanom:

Gal 5,13

3. V knjigi Volja do moči, 2. knjiga, 161. paragraf, Nietzsche piše, da je Nebeško kraljestvo stanje srca in pojasnjuje, da je bilo o otrocih rečeno “njihovo je namreč Nebeško kraljestvo. Nebeško krajestvo ni nič, kar bi bilo nad zemljo. Božje kraljestvo niti ne prihaja kronološko-zogodovinsko, ne po koledarju, kot nekaj, kar danes je, prejšnji dan pa ni bilo. Nebeško kraljestvo je sprememba srca v posamezniku, nekaj, kar vsak čas prihaja in vsak čas še ni tu.

Pred časom sem bral pismo, ki ga je Galilei napisal Kristini Lorenski leta 1615. V njem razpravlja o razlogih za njegovo obsodbo in odgovarja na obtožbe. Znotraj pisma je kar precej prostora namenjenega vprašanju avtoritete Svetega Pisma.

Galileju je bilo, kot je iz pisma razvidno, kristalno jasno, da Sveto Pismo ne more odgovarjati na vprašanja, katera pritičejo naravoslovni znanosti. To kaže, da se je Galilei zavedal meje, do kje lahko gre, kje pa se nadaljuje področje teologije in filozofije. S tem je tudi bistveno prispeval k umestitvi naravoslovnih znanosti in pa humanističnih znanosti, s tem pa tudi utemeljil dialog med naravoslovno znanostjo in religijo.

Znanstvena metoda vsekakor “seže” samo do tam, kamor se da meriti. Obstaja pa še nekaj več kot zgolj znanstvena metoda – čisti um – ki mora to metodo dokončno ovrednotiti. Te omejenosti znanstvene metode se je Galilei zavedal. Njegova formulacija:”Sveti Duh nas ne uči, kako deluje nebo, ampak kako se pride v Nebo,” je pri tem zgovorna. In to je tudi tisti glavni temelj, ki po mojem mnenju poganja kasnejši razvoj sodobne eksegeze.

Galilei v bistvu ni širil nič novega, kar pred njim ne bi že razširil Kopernik, ki pa je stvari preučeval po navodilih Cerkve same. Ne gre pozabiti, da je v eni svojih knjig tudi močno užalil takratnega papeža, s katerim sta bila celo dobra prijatelja.

Treba je tudi poudariti, da Cerkev nikoli ni zavirala znanstvenega napredka, zaradi česar se ne gre strinjati, da je imela represivno kontrolo nad tolmačenje znanstvenih dognanj. Galilei je v polnosti sledil “avguštinski tradiciji” tolmačenja Svetega pisma. Jasno je, da je imel Galilei prav, kar se tiče tolmačenja Svetega pisma. Ni pa sicer jasno, to priznam, zakaj takratna Cerkev tega nekako ni sprejemala.

Torej Galilejev problem v odnosu do Cerkve je bil zgolj problem tolmačenja Svetega pisma, ki se danes kaže za pravilno kar je razvidno iz sojenj t.i. “mučencev za znanost”, ki pa v resnici to nikoli niso bili – zaradi znanosti namreč.

Galileja seveda vidim tudi kot nekega predhodnika zgodovinsko-kritične metode, ki se uporablja pri znanstvenem preučevanju svetopisemskih tekstov. O zgodovinsko kritični metodi sem nekaj pisal tule

S tega vidika pa, če zaključim, RKC pravi, da je Biblija teološka knjiga, v katerem se nahaja teološko sporočilo. Kot teološko knjigo se jo tudi bere. Metod interpretiranja pa je več (priporočam v branje Cerkveni dokument: Interpretacija Svetega Pisma v Cerkvi, kjer je zadeva obširneje predstavljena), pri čemer velja hermenevtični pristop oz. zgodovinsko kritična metoda. Ker je Biblija od Boga navdihnjen tekst, nima nikakršne napake oz. zmote, kar se tiče bistva sporočila, ki je, kot sem dejal, teološko. Tega, kot je razvidno, se je jasno zavedal Galilei, pred njim pa Avguštin in mnogi drugi Cerkveni Očetje.

Sam bi celo rekel, da je takšno obravnavanje Biblije, da v njej iščemo neko znanstveno resnico, redukcija biblične sporočilnosti in kot tako do Biblije celo žaljivo!

Prve kristjane so metali levom. Tla rimskega Koloseja so prepojena s krvjo mučencev, pa tudi danes se marsikje najdejo sodobni mučenci, ki dajo svoje življenje za vero. V Sloveniji zaenkrat, k sreči, ni tako, a mentaliteta je kljub temu zelo antikrščanska. Če zakoni ne dovoljujejo, da bi nas kristjane metali levom, nas pobijali kar tako brez kazni po ulicah, kakor se to zgodi v nekaterih deželah, pa nas bičajo drugače. Zakaj?

1. ker veruješ v Boga, Jezusa Kristusa, ki je od mrtvih vstal in je pravi Bogi in pravi človek, rojen iz device Marije, te označujejo za umsko prizadetega.

2. ker zagovarjaš prave krščanske vrednote in slediš pravemu nauku Cerkve, te označujejo za ovco, ki ni sposobna razmišljanja s svojo glavo, za katolibana in gnusnega klerofašista, ki je nevaren družbi, tako kot Bin Ladnovi talibani.

3. ker je krščanstvo navzoče v javnosti preko raznih organizacij ipd. (kakor je povsod po svetu normalno, samo v SLO ne), kričijo o nespoštovanju načela ločitve Cerkve od države in o vtikanju Cerkve v politiko in vseh por javnega življenja.

4. zaradi tretje točke, se zavzemajo za prepoved vsakršnega javnega delovanja Cerkve (nekateri tudi za kazensko preganjanje, ker s tem kar ponuja zavaja “potrošnike”), ker je le-ta, zaradi zgoraj naštetih stvari, družbeno škodljiva.

5. ker se zavzemaš za normalno demokratično ureditev, ki je v EU normalna (pa tudi v ZDA in še kje), te označijo za zagovornika (spet si bom sposodil znano frazo) ureditve ala katoliki Iran in nisi človek dialoga, poleg tega pa najvišje krščanske ideale smatrajo za nižanje svojih standardov (kot, da je človek nad Bogom!).

6. nekateri celo zagovarjajo pobijanje te v zgoraj petih točkah naštete “drhali”.

Bistvo sem zadel, čeprav bi najbrž lahko našteval še kar nekaj časa. Naravnost smešno pa je, da se vse skupaj zgovarja na politiko. Politika je pri tem le zlorabljeno orodje. Jezus pravilno pravi, da naj vemo, da kdor nas sovraži, je njega že pred tem sovražil. (prim. Jn 15,18