To bi tako naslikal: Je pot in po njej hodijo verni ljudje, pot je relativno neskončna, enemu je dovolj da v tej neskončni poti doživlja maltretiranje, hipokrizijo, hinavščino, dvoličnost, lažnivost itd. in se odloči, da počasi zaide stran od poti, veliki brat z “božjim” očesom RKC opazi ovčico, ki se umika od poti in jo takoj ustavi. Ali uporabi psiho-fizično nasilje, ali pa ubežnika eliminira na silo. Prekruto?
No, zato pa raje servirajo “zdravilo” in ga dajo temu ubežniku in ubežnik se vrne nazaj na pot maltretiranja, ki traja v neskočnostjo.

Če pa bi zašel od poti bi bil pa deležen drugih možnosti, mogoče bi katera od njih navdušila. Tako pa bo do konca življenja v organizaciji, ki ga samo izkorišča in jeba v vse luknje.

Nismo več v srednjem veku, smo v dobi svobode govore, tehnološkega napredka in možnosti izbire. Danes lahko ljudje brez problema odločijo kaj bodo , brez da bi izgubili življenje. Na žalost je še vedno ogromno primerov, ko sorodstvo ne sprejema drugačnosti druž. člana in ga izključi kot črno ovco.

Še veliko časa bo moralo miniti preden bo lakho vsak človek zaživel po svoji izbiri (govorim za tiste nad 18 let) in ga ne bo noben psiho-fizično preganjal ali celo vzel življenje, kot to počno v islamskih državah.

Ker sem bolj kot ne predstavljal določena poglavja konstitucije Gaudium et spes, sem uporabil pojme, ki so uporabljeni v tej konstituciji. V 21. poglavju, točka 5, je uporabljen pojem “zdravilo”, ki naj ga uporabimo pri ateizmu, pri čemer ne gre (iz same konstitucije) razbrati, da ateizem smatra kot bolezensko stanje, še več, konstitucija je tu izredno kritična do vernikov samih, saj jim v veliki meri očita krivdo pri pojavu ateizma. Pojem “zdravilo” se tu nanaša na vernike same, ki so v bolezenskem stanju mlačnosti in nesposobnosti podajati in živeti pristnega krščanskega nauka in ne zoper ateiste (ateizem sam) same.

Mnogi so ateizem sprejeli prostovoljno in ne zaradi sile. In misliš, da bo svet brez religije in verstev kaj slabši? Nasprotno, svet bo z ateizmom še bolj razvit, bolj se bo cenilo človeka samega, ne bo hipokrizije zaradi verskih odpustkov, prepričanj in tudi manj ljudi bo, ki jih vera skorumpira v zločince.

Moja priča tem spoznanjem je zgodovina človeštva in statistika držav z liberalno politiko, večjim deležem ateistov(prostovoljnih, ne prisilnih) proti državam, ki so ultraverske(poljska, zda).

Človek ne potrebuje verskih organizacij, nobene hierarhije, nobenih templjev da bi veroval. Njegova vera je on sam, njegov tempelj je on sam. Samo kaj, ko zaradi naših genov verstva hitro postanejo organizacije – kot pri tropih opic, ki imajo strogo določeno hierarhijo.

Znanje, ki prinese ogromno spoznanj ali vera, ki prinese večno slepoto za lepoto realnega sveta.

Verjemi mi, ko bodo vsi ljudje začeli jemat vero kot hobi in bo več ateistov bo mir veliko lažje dosežen, do takrat pa se bodo ljudje klali, ker se razlikujejo v verovanju. Verski dialog je utopija, saj ga zaradi različnosti verstev ni mogoče vzpostaviti. Če pa bi bil vzpostavljen, bi propadel v nekaj letih zaradi banalnega spora.