Cerkev (krščanstvo) in ateizem
Drugi vatikanski koncil v dokumentu Gaudium et spes pravi, da “Gotovo niso brez krivde tisti, ki neposlušni ukazom svoje vesti skušajo premišljeno odvračati Boga od svojega srca in se izogibati verskim vprašanjem. Vendar tudi verniki sami mnogokrat nosijo nekaj odgovornosti za to. Kajti ateizem, če ga gledamo v celoti, ni nekaj prvobitnega, marveč izvira iz različnih vzrokov, med katere spada tudi kritična reakcija zoper verstva, in sicer v nekaterih deželah zlasti zoper krščansko verstvo. Zato morejo pri tem nastanku ateizma imeti nemajhen delež verni ljudje, kolikor je treba o njih reči, da zaradi zanemarjanja verske vzgoje, zaradi takega razlaganja nauka, ki vzbuja nesporazume ali pa s pomanjkljivostmi svojega religioznega, moralnega in socialnega življenja pristni obraz Boga in religije bolj zakrivajo kakor pa odkrivajo.”
Isti dokument pravi, da je velikokrat razlog za pojav ateizma protest proti zlu v svetu. Pri tem, menim, imamo tudi sami verniki velikokrat prste vmes in večkrat dajemo vtis, kot da so religije vir vojn in prepirov na svetu. Ravno danes pa sem prebral izjavo predsednika Papeškega sveta za medverski dialog, da so religije faktor miru v svetu in da tisti, ki izkoriščajo vero za kakršne koli konflikte, vojne ipd., da so to tisti, ki so izdali svojo lastno vero.
Koncil nadalje pravi, da se moderni ateizem pogosto pojavlja v sistematični obliki, ki pritira človekovo težnjo po avtonomiji tako daleč, da vzbuja težave glede kakršne koli odvisnosti od Boga. Po prepričanju teh, naj bi svoboda obstajala v tem, da je človek sam sebi cilj in edini oblikovalec in ustvarjalec svoje zgodovine, kar naj bi bilo, po njihovo, nezdružljivo s priznavanjem Gospoda, začetnika in cilja vseh stvarnosti. Opora takemu nauku bi lahko bila tudi s strani tehničnega napredka, ki človeku daje občutek moči. Pa tudi mimo ateizma, ki pričakuje človekovo osvoboditev predvsem od njegove gospodarske in socialne osvoboditve, koncil ne gre, in poudari, da privrženci takega nauka, kjer pridejo na oblast, silovito napdajo religijo in širijo ateizem na tak način, da zlasti pri vzgoji mladine uporabljajo tista sredstva pritiska, ki so na razpolago javni oblasti.
In kako naj Cerkev, ki je prepričana, da priznavanje Boga nikakor ne nasprotuje človekovemu dostojanstvu, še več, da je ravno v Bogu dostojanstvo človeka utemeljeno in dovršeno, gleda na pojave ateizma? Vsekakor ne more sprejeti take drže, ki nasprotuje razumu in skupnemu človeškemu izkustvu ter človeka odtujijo njegovi prirojeni veličini. Skuša pa Cerkev dojeti v ateistični miselnosti vzroke za tajitev Boga (o tem zgoraj) in trdi, da jih je potrebno podvreči globljemu in tehtnemu premisleku.
Za zdravilo pri ateizmu, predlaga koncil, je zares primerno podajanje nauka kakor tudi neokrnjenega življenja Cerkve in njenih udov, saj je naloga Cerkve napravljati Boga Očeta in njegovega učlovečenega Sina navzočega s tem, da se ob vodstvu Svetega Duha neprestano prenavlja in očiščuje. To pa, po besedah koncila, dosega predvsem s pričevanjem žive in zrele vere. S tem pa smo zopet prišli do tiste točke, kjer smo kristjani velikokrat sami krivi za pojave ateizma (kar se večkrat vidi kar v konkretnih primerih v življenju), med drugim tudi s tem, da smo v temeljnih stvareh svoje vere (in tudi ostalih stvari) premalo poučeni, če pa smo, pa tega ne ponotranjimo in ne živimo ter tako ostaja samo pri neki enciklopedični načitanosti, kar pa je vsekakor premalo.
Zanimivo pri tem je, da ko berem dve knjigi, ki operirata s temeljnimi postavkami Creda, in sicer dva tako, v katoliški Cerkvi, nasprotujoča si avtorja, Hansa Kunga ter (takrat še) Josepha Ratzingerja, da v svojih knjigah (Credo in Uvod v Krščanstvo), prvi pravi, da Boga lukenj ne bi smelo biti, ker je to zloraba Boga, s tem pa tudi večkrat zloraba pojma mysterium, pri čemer mu drugi pritrjuje, namreč, da pri vprašanjih, ki se nam zastavljajo, mysterium ni noben odgovor, ampak je bolj kot ne zloraba in priznanje lastne nevednosti. Zanimivo, pa ravno slednji je preko Kongregacije za nauk vere, Kunga imel v resni obravnavi!
