vir fotke: Žurnal.org
V Pamfletu dr. Bernarda Nežmaha pravkar berem, da je na proslavi v spomin žrtvam fašizma v taborišču (podrušnici Matthausna) na Ljubelju, mag. Borut Sajovic (tržiški župan in poslanec LDS v DZ), svoj govor izrabil v politične namene. Temo o koncentracijskih taboriščih naj bi, po besedah Nežmaha, obrnil h kritikam vlade. Nežmah trdi, da je to deplasirano, če ta dan predstavlja dan združenja za slovenske državljane. Vendar je, po njegovih besedah, to le malenkost napram temu, da je v govoru obtožil vlado, da ima denar za prekopavanje kosti, ne pa za obnovo spomenikov. Pri tem naj ne bi bil problem kritika vlade, ampak sramotilni odnos župana do žrtev komunističnega nasilja, torej do ljudi, ki so bili brezpravno pobiti in zagrebeni neznano kot, pravi Nežmah. Očitno Sajovic misli, da teh ljudi ni vredno in dostojno izkopati in položiti v grobove. Nežmah pove, da se ob govoru ni oglasila niti varuhinja človekovih pravic, čeprav naj bi stala poleg govornika, niti se ni oglasil nihče izmed preživelih taboriščnikov, ker naj bi župan izrabljal njihovo trpljenje za smešenje pobitih od drugega totalitarizma. Nežmah zaključuje, da je to žalostno. In res je.
Takšna je realnost! Sajovčeva namreč! In ljudje s črednim nagonom (predvsem v Kovorju) ga vztrajno voljijo! In potem še na tvojem blogu preberem, da je Borut privat čist fejst dečko … Seba, tip je pokvarjen v dno duše!!!
Jaz pač z njim na privat ravni nimam slabih izkušenj (je pa res, da tisto privat ni nikoli bilo zraven politike) – subjektivno mnenje pač.