Komentarji na O Prešernu

Avtor: Sebastjan Erlah

Sebastjan Erlah — Wed, 10 Mar 2010 17:23:05 +0000

***Nesporno ostaja, da spada, kot pesnik v vrh slovenske, pa tudi svetovne poezije tistega časa.***

Strokovnemu mnenju literarnih kritikov niti nisem oporekal. Meni osebno je velik njegov minus to, da je pisal v Slovenščini. Vsekakor ne zveni tako veličastno kot npr. Byron ali Goethe.

Kot sem že rekel, in očitno je, da nisem edini, saj sem tudi podal povezavo od kje sem črpal, ki sem pač imel potrebo po paralaktičnem premiku od umetno ustvarjenega mita o Prešernu, kar pa, še enkrat poudarjam, ne pomeni, da s tem črtim njegovo delo.

Avtor: Amandine

Amandine — Thu, 25 Feb 2010 20:01:06 +0000

No, ni mi jasno, kakšno zadovoljstvo najdete v seciranju pesnikovega življenja in kaj želite s tem posmehljivim tekstom doseči. Nesporno ostaja, da spada, kot pesnik v vrh slovenske, pa tudi svetovne poezije tistega časa. Na univerzi v Oxfordu sem imela priliko poslušati cikel predavanj o evropski poeziji in poeziji dr.Franceta Prešerna je bilo posvečeno štiriurno predavanje. Pesnik je bil postavljen ob bok Petrarce in Byrona. V diskusiji, ki je sledila so mnogi slušatelji komentirali posamezne pesnitve in recitirali dele svojih prevodov.
Vam se zdi, da ste imeli srečo s profesorjem in da je bil odličen predavatelj? Po moje bi se lahko raje posvetil sami poeziji in ob pesmih razlagal, zakaj so nastale, kaj nosijo v sebi in tudi nešteto verzov, iz katerih je razviden, ne le pesniški talent, temveč tudi vrhunska razgledanost in izobrazba pesnika. Osredotočanje na neokusne zgodbice in nesrečno življenjsko usodo, kaže nizek nivo vašega predavatelja, pa tudi vi niste dosti “odnesli” od tega.Ali se je tako strastno posvečal tudi nebleščečim življenjepisom drugih literatov?
Moj predavatelj v gimnaziji je bil vrhunski slavist. Živo nam je znal orisati zgodovinske dobe in posamezne osebnosti, nato pa smo se posvetili literaturi.
Nikomur se gotovo ni ljubilo ukvarjati z nizkotnimi detajli, seksualnimi škandali, boleznimi ter grdimi značajskimi lastnostmi posameznih umetnikov. Kaj naj bi le to zakulisje povedalo o pesmi sliki ali romanu, ki spada v vrh svetovne umetnosti in v šolske klopi? Čudi me, da se kljub svoji mladosti, tako radi osredotočate na negativne plati življenja. Ampak, če vas to veseli si preberite še življenjepise Van Gogha, Zolaja, Touluse Lautreca, Modiglianija, Dalija, Shelleya, Gauguina etc., etc., pa boste lahko uživali v nečednih podrobnostih njihovih življenj. Lahko pa raje vzamete v roke njihove knjige ali si ogledate kakšno razstavo. Odvisno od tega, kakšen človek ste.
Za konec pa še tole; nadaljevanka v kateri nastopa Ravnohrib je eden izmed tipično slovenskih neužitnih filmskih zmazkov, Ravnohribova igra pa slaba ali ne omembe vradna.

Avtor: Hinko Gnito

Hinko Gnito — Wed, 10 Feb 2010 13:31:43 +0000

Glede 13-letnice. Sodobniki bi mu lahko očitali kvečjemu to, da se z njo ni poročil. Še en primer, ki se je zapletel s trinajstletnico je E. Allan Poe, le da se je z njo poročil.

Obtožbe o neki pedofiliji so zato neumestne.

Avtor: Sebastjan Erlah

Sebastjan Erlah — Wed, 28 May 2008 16:06:40 +0000

Smešen se mi zdi očitek, da z osebnim življenjem diskreditiram pesniško vrednost Prešerna. Mislim, da je samoumevno, da njegov način življenja nima povezave z njegovo pesniško vrednostjo. Moja ocena njegovega pesništva je lahko le subjektivna in, kolikor se vidi iz zgornjega zapisa, priznavam, da če strokovnjaki pravijo, da je odličen pesnik, potem to že mora držati, kljub temu, da mojega okusa ne zadovolji. V osnovni šoli mi je logično, da se o “takem Prešernu” ne uči, mi pa ni logično, da se o tem ne uči npr. v srednjih šolah, ko so dijaki vendarle že bolj odrasli in že lahko poslušajo te stvari. Čeprav, v OŠ smo tudi že brali literaturo, kjer je glavni junak katero žensko tam “pofukal”, kakor je pisalo…No, pa vseeno. Sam sem imel to srečo, da smo imeli odličnega profesorja za slovenščino v srednji šoli, ki nam je povedal tudi marsikaj slabega, kar s tiče Prešerna (večina je tudi zapisana na življenjepisu na spletni strani www.preseren.net, od koder sem jemal življenjepis). Moj zapis je zgolj paralaktični premik od mitične podobe Prešerna k njegovi temni strani. Mogoče pa Prešeren v tem zapisu bolj kritizira slovenski narod – za to pa bo potrebno brati med vrsticami.

Ne vem zakaj bi me motilo, da ni šel za duhovnika. Če bi me to motilo, bi najbrž sklepal, da bi šel jaz za duhovnika, pa kot je najbrž jasno, duhovnik ne bom. Trenutno niti nisem prepričan, če je moja želja, da bi bil teolog.

Avtor: Snečer

Snečer — Tue, 27 May 2008 22:04:47 +0000

Razlog, da ne mara Prešerna je ta, ker se je Prešeren raje odločil za pravo kot pa za duhovnika.

Je pa članek odraz pisanja na forumu RKC, kjer mu je namenil še večje žaljivke.

”
Bojuje se najmlajši med junaki
za vero staršov, lepo bog’njo Živo[3].
za Črte, za bogóve nad oblaki.

Šest mescev moči tla krvava reka,
Slovenec že morí Slovenca, brata -
kakó strašnà slepota je človeka!

Ko niso meč, sekira in lopata
jih mogle, lakota nepremagljíva
pretí odpreti grada trdna vrata.

Dalj Črtomir jim reve ne zakriva,
besede te tovar’šem reče zbranim:
»Ne meč, pregnala bo nas sreča kriva.
”

Narvéč svetá otrokom sliši Slave,
tje bomo našli pot, kjer nje sinovi
si prosti vól’jo vero in postáve.

Seveda pa pisca članka zanima le njegovo osebno življenje, čisti ad hominem.

Avtor: SlovenianBoy

SlovenianBoy — Mon, 26 May 2008 22:56:03 +0000

Pavle Ravnohrib slabo igra Prešerna, teatralno, recitrano in nekako trdo, pač zgolj gledališki igralec, ki mu filmsko igralstvo ni pisano na roko.

“Fuk je Kranjcem v kratek čas” nima literarne vrednosti, to je verjetno napisal prijateljem v sproščeni gostilniški družbi, ti pa se sedaj dlakocepsko, kot nekakšen purist spuščaš v nepomembne stvari. In jasno je, da se tega ne boš učil v osnovni šoli, ker gre za erotično oz. pornogravsko čtivo, premisli malo, Erlah…

Hehe, “pijanec in ženskar”, kaj ima to spet veze, torej, da se spuščaš v njegovo zasebno življenje z njegovim umetniškim ustvarjanjem, da niti ne govorimo da je bil visoko izobražen? To ne zmanjša pomembnosti njegovih del, ki so izjemen doprinos za slovensko kulturno dediščino, ko ga skušaš diskvalificirati na osebni ravni.

O Jegliču ne bi izgubljal besed, saj to pisanje, ki naj bi bila kritika Prešerna, pove največ le o njem samem, ko vnaša svoje lastne komplekse na področju spolnosti; da je zelo rigiden, čistunski oz. antiseptičen, odljuden, nima smisla za humor, še manj pa za ženske in ljubezen, ki je bila večini pesnikom glavni navdih.

Erlah, upam, da te ne bo prečital kak slavist, ker bi izpadel kot velik Pavliha, če bi se seveda sploh ubadal s tovrstnim branjem, ki je naravnost smešno.