Čeprav tudi sam menim, da je prioriteta Cerkve vse kaj drugega, kot pa versko izobraževanje znotraj šolskega sistema, pa ne morem mimo nekaterih nedoslednosti, ki jih pišejo uporabniki bloga “Razmišljanje Prakristjanov”. Vkolikor trdijo, da:
Verouk izhaja iz biblije, ta pa v mnogih delih vsebuje izjemno negativne vsebine. Biblija vsekakor vsebuje nekatera zelo pozitivna in etična načela, npr. Deset zapovedi, vendar pa je v njej veliko hude nemorale. Vsebuje namreč sovraštvo do drugače mislečih, mučenja, posilstva, množično pobijanje žensk, otrok in starcev, genocid, grozljive metode ubijanja in podobno. Gre za vsebine, ki hujskajo k hudodelstvu, rasnemu in drugemu sovraštvu in k vojni. Vse te vsebine lahko škodujejo zdravemu moralnemu razvoju ljudi do 18. leta, vzbujajo surove instinkte, brezčutno, do usode in trpljenja drugih otopelo mišljenje ali ga intenzivirajo. Mladina je lahko zaradi sprejemanja negativnih biblijskih sporočil, zapeljana k nasilju ali zločinom, ker se ji zdi takšno ravnanje sprejemljivo, čudovito in vredno posnemanja. Negativni deli lahko spodbujajo tudi rasno in drugo sovraštvo, saj z vplivanjem na strasti zbujajo sovražen odnos do oseb, ki pripadajo drugim rasam, delom prebivalstva ali narodom in so tako primerni, da pripravijo ugodna tla za sovraštvo, kampanje ali celo konkretne izgrede proti drugačnim, torej tistim, ki niso na „liniji“ cerkve. Seveda te vsebine poveličujejo tudi vojne, saj gre tudi za prikaze množičnih umorov, ki so privlačni za mnoge, predvsem mladino, ki mnogokrat meni, da je to nesporno in po volji boga. Gre za socialno etične dezorientacije, gre za situacije, kjer je človek postavljen v položaj objekta, saj je na nivoju, ki nima povezave s človekom in njegovim dostojanstvom. Tukaj gre za razna pohabljenja, grozote, scene mučenja in drugo. Pri vsem tem gre za kriminalna, okrutna, življenjsko nevarna ravnanja, ki so v nasprotju s človekovim dostojanstvom. V celotni svetovni zgodovini ni dela, ki bi bolj zaničevalo živa bitja.
Ali lahko takšen nauk, ki bo prežemal verouk, spodbuja skladen čustven, moralen in duhovni razvoj posameznika, vzgaja za kulturne in civilizacijske vrednote ali za spoštovanje, za sprejemanje drugačnosti in medsebojno strpnost, za spoštovanje človekovih pravic? To so namreč cilji izobraževanja po Zakonu o osnovni šoli. Po našem mnenju ne!
Potem, če se gremo neko doslednost, moramo iz izobraževalnega kurikuluma iztrgati tudi pouk zgodovine in pa pouk književnosti (pa najbrž še marsikaj), ker pri (vsaj) teh dveh predmetih, otrok pridobiva poleg pozitivnih stvari tudi zelo zelo negativne.
kdaj prides nazaj na ekonomsko, zdej sta tm skos hinko pa brko
Te dni bom najbrž zopet nekaj menjal.
Sicer pa, daj kaj pokomentiraj v povezavi s temo
Mislim, da je pranje možgan s takšnim ali drugačnim režimskim programiranjem najslabša stvar, ki jo lahko otroku naredimo. Pri teh prijemih je seveda Katoliška cerkev ena najbolj učinkovitih in verjetno celo boljša od ljubljenega komunističnega režima naše bivše bratske federacije. Sam sem do neke mere doživel oboje in ne od enega, ne od drugega nisem imel kakšnih pametnih koristi. Bi bilo boje, če bi namesto k verouku šel ležat na travnik in se sončit. Če hočemo, da naši otroci ne bodo kmalu spet hlapci (zgodovina se ponavlja) jih naučimo samostojno razmišljati, da bodo znali ločiti pleve od semena. Ne morem verjet koliko ljudi naseda takšni in drugačni propagandi. Bolj kot so stvari neverjetne, več ljudi jim nasede.
Če pa lahko na kratko obdelam še Sebastjanovo doslednost glede zgodovine in verouka bi rekel takole: Zgodovina naj bi v svoji idealni verziji navajala vsa dejstva takšna kot so se zgodila, brez subjektivnih olepšav in moralnih naukov. Pri zgodovini so pomembni vzroki in posledice. Zgodovina odslikava mehanizem delovanja družbe skozi čas. Kdor pozna zgodovino dovolj dobro, mu sprejemanje pravilnih odločitev v sedanjosti ne bo problem. Zato je pomen poučevanja zgodovine izjemen.
Po drugi strani pa verouk zgodovinske zgodbe prireja in jih po svoji volji interpretira. Dodaja jim moralne nauke in vse sestavi tako, da koristi širitvi lastnega imperija. Kljčno sporočilo verouka je naslednje: dokler si živ poslušaj oblast in delaj zanjo, mi pa ti (s figo v žepu) obljubimo, da boš po smrti priletel direkt v nebesa. Amen.
Verouk v današnjem času je poneumljanje otrok.
Res je, da je vsako znanje in širjenje obzorij dragoceno, vendar je verouk specifična zadeva, gre za instrument mentalnega podrejanja z namenom, da se obdržijo in vzgojijo kristjani.
Po moje gre za škodljivo zadevo.
Inačiti verouk in zgodovino … to, dragi moj, ne gre.
Glede zgodovine: moja učiteljica zgodovine je krasno podala definicijo bistva. In sicer: “Kje, kaj, zakaj, kako in kakšne posledice so bile. Učimo se na napakah preteklosti.” Mislim, da ni potrebe kaj dodati.
Verouk in OŠ ne gresta skupaj. Pika. Zakaj? Zato, ker je današni ustroj prebivalstva več verski in seveda tudi ateistični. Treba se je iti fair play. Seveda, ne zanikam, da je dobro poznati osnove vseh večjih verovanj. Širitev obzorja, recimo. A vendar to ni dovolj dober razlog, da se to uvede v OŠ. Verouk naj bo samo in zgolj del Cerkvene inštance. Torej v navezi krščanska družina-otrok-Cerkev. Zavračam pa pošiljanje otrok k verouku samo zato, da bo babica/teta/… dala mir.