Jezus, Janez Krstnik in eseni
Na Wikipediji berem:
Nekateri zgodovinarji trdijo, da se je Jezus pridružil esenom, saj se v njegovem nauku pozna esenski vpliv.
Različne teorije o Jezusu kot pripadniku skupnosti esenov najdemo tudi v raznih dokumentarcih, ki jih lahko gledamo na National Geographic in Discovery channel. Da bi ugotovili kaj o Jezusu, se moramo najprej zateči k vprašanju o Janezu Krstniku, ki pa naprej vodi k Jezusu.
Vedno, ko se srečujemo z osebo Jezusa Kristusa, govorimo o Jezusu vere in zgodovinskem Jezusu. Moje mnenje je, da eden drugega ne izključujeta, lahko so pa pri določenih avtorjih (seveda ne govorim o National Geographic ali Discovery channel, da ne bo pomote, niti ne o tipih ala Dean Brown, etc.) večji poudarki na enem ali na drugem vidiku. S samim sociološko-zgodovinskim pristopom k raziskovanju Jezusovega življenja pa sam nimam težav, saj po mojem mnenju v ničemer ne nasprotuje SP in v ničemer ne okrni prostora za Jezusovo božanstvo.
Janez Krstnik je bil voditelj skupine krščevalcev o katerih sicer vemo zelo malo. Za razliko od esenov npr. niso poznali obrednega umivanja, ampak so verjeli, da je en krst dovolj, da te očisti grehov.
Eseni so bili puritanci in so se zaradi pokvarjenosti sveta umaknili v Qumran, ki leži v judovski puščavi. Povsem so prekinili s templjem, saduceje pa so imeli celo za okupatorje. Njihovo pojmovanje odrešenja je bilo omejeno samo na njihovo skupnost.
Jezus je bil miselno najbližji farizejem. Od njih se je najbolj razlikoval v pojmovanju obredne čistosti. Farizeji so zapadli legalizmu namesto, da bi v središče postavili človeka.
Povsem verjetno je, da je bil Janez Krstnik sprva član qumranske skupnosti a je zaradi različnega pojmovanja očiščevanja od grehov in bolj univerzalnega pogleda na odrešenje le-to bil primoran zapustiti.
Povsem verjetno je, da je bil Jezus član Janezove skupnosti. Janez ga je poznal že iz materinega trebuha, saj je od veselja, ko sta se Elizabeta in Marija srečali, poskočil v Elizabetinem trebuhu. Luka brez obotavljanja pove, da je Jezus kot otrok rasel v modrosti. Vemo tudi, da je vsak učitelj, ki je javno učil, lahko to delo opravljal šele z dopolnjenim tridesetim letom starosti, kar se je pri Jezusu zgodilo v času njegovega krsta. Ves ta čas je Janez Krstnik igral vlogo vpijočega glasu v puščavi, ki je pripravljal pot Gospodu in ravnal njegove steze. Ko pa je prišel čas Jezusovega javnega nastopa pa ga je tudi javno razglasil in jasno povedal, kdo Jezus je in da mu on sam ni vreden niti vezalke zavezati na sandalih.
Očitno je kasneje, v skladu s tem, da je vedel, da je Jezus Kristus, Sin živega Boga, želel, da se njegova skupnost pridruži njemu, zato jih iz zapora pošlje, naj ga vprašajo, ali je on tisti, o katerem je bilo prerokovano, ali naj čakajo drugega. Jezus odgovori z jasno prerokovo besedo in doda, da blagor tistemu, ki se nad njim ne spotika.
Seveda ne trdim, da je to edina možna rekonstrukcija, je pa najbolj verjetna, ker konec koncev je težko potegniti iz tako malo podatkov neko temeljno dejstvo. Sklepa se lahko kvečjem na podlagi primerjanja učenj enih in drugih, iz primerjanja tekstov. Vsak tekst je živ organizem, ni zgolj črka na papirju. Za najti nekatere odgovore, ki se tičejo Janeza Krstnika in Jezusa, bi bilo dovolj vsaj enkrat dobro prebrati Evangelije. Za kaj dodatnega zraven pa tudi kako literaturo o judovstvu tedanjega časa.
Wikipedija pa itak ni nek relevanten vir, saj tam lahko vsak napiše kar hoče. Ne rečem pa, da se ne najde dobrih člankov. A kot vedno, tudi pri Wikipediji je treba biti kritičen. Jaz osebno vedno najprej preverim vire iz katerih je črpan članek.
Dejstvo je tudi, da so eseni bili nekaj drugega, kot jih danes vlečejo ven, pa naj si bodo t.i. “moderni eseni”, ki se opirajo na nek gnostični zvarek, ki se imenuje Jakobov evangelij, ali pa kaka druga veja novodobnikov.
Če se npr. “zapenjamo”, v kateri skupnosti je Jezus bil, je treba tudi jasno videti in priznati v katerih stvareh je on tudi prekinil s skupnostjo v kateri naj bi bil. Treba je pogledati razlike v učenjih in na koncu vidimo, da je bil originalen in je upravičeno rekel kot jagnje na prestolu “Glej, vse delam novo!”
Na naše verovanje pa to v tej luči tudi ne bi smelo imeti nobenega vpliva, pa četudi bi bil npr. v društvu ljubiteljev praženega krompirja. Jezus kot oseba pri tem nič ne pridobi in nič ne izgubi. Tu zraven so lahko kvečjem človekove blodnje.
Se je pa najbrž težnja po historičnem odkrivanju kdo je Jezus bil in kaj “ga je biksal” tam doli po Izraelu bolj podrobno začela uveljavljati, ko so se vse bolj pojavljali dvomi o njegovem obstoju.
No, meni se tovrstno historično odkrivanje Jezusa ne zdi nič napačno. Osebno me v odnosu do Jezusa vere celo utrjuje.
Marec 6th, 2008 at 21:39
To, da naj bi bil Jezus član qumranske skupnosti je v bistvu povsem neverjetno. To, da obstajajo določene podobnosti v nauku pač še ne more biti razlog, saj obstajajo (večje) podrobnosti z drugimi skupinami, so pač živeli v istem času in na istem teritoriju.
Glede qumrana je ogromno nerešenih stvari, med drugim obstajajo zelo resni argumenti za to, da naj bi v Qumranu sploh ne bili eseni (kar je sicer tradicionalno prepričanje).
Kar se meni zdi pomembno pa je, da se ob vsem tem upoštevajo tudi teološki argumenti, se pravi: na Jezusa ne moremo gledati samo zgodovinsko, ampak je treba upoštevati, da je vsaka njegova odločitev – tudi glede “izobrazbe” izhajala iz dejstva da je Božji Sin.
Dva odlomka, ki lahko pomagata glede tega:
Jn 8,28: Jezus jim je tedaj rekel: “Ko boste povzdignili Sina človekovega, boste spoznali, da jaz sem in da ničesar ne delam sam od sebe, ampak govorim to, kar me je naučil Oče.”
Jn 8,38: “Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.”
Marec 8th, 2008 at 15:56
To, da Jezus ni mogel biti član qumranske skupnosti je, vsaj meni, kristalno jasno. To, da obstajajo resni argumenti za to, da v Qumranu sploh niso bili eseni, pa nisem vedel. Lahko kaj več o tem?
Mogoče je ravno problem historične metode, da ne upošteva teološkega argumenta, niti ne upoštevajo navdihnjenosti svetopisemskih besedil (kar je po svoje logično).
Marec 10th, 2008 at 23:31
“Jaz govorim, kar sem videl pri Očetu, vi pa delate, kar ste slišali pri svojem očetu.”
Zelo zanimiv citat. Jezus je namreč povedal dobesedno to, kar je mislil. In ker je zelo verjetno, da je točno določen fizično prisoten moški v času Kristusovega otroštva odigral vlogo njegovega klasičnega očeta, si lahko lepo predstavljamo, da je Jezus ob teh besedah imel v mislih prav svojega očeta. Iz mesa in krvi. In kar je rekel, seveda popolnoma drži. Vsi smo takšne ali drugačne kopije svojih očetov in mater. Jaz to z lahkoto potrdim zase.
Marec 12th, 2008 at 13:00
Vsekakor gre za dva Jezusa. Eden je mlad judovski moški, ki je doživljal nekoliko drugačne duševne in telesne izkušnje, kot večina njegovih sovrstnikov. Drugi pa je Jezus Kristus, učlovečeni Božji sin. Ta dvojnost, ki je dejansko niti ne more biti, ker govorimo o celi osebi, je verjetno tudi eden od vzrokov ali celo poglavitni vzrok prvega znanega razkola v Cerkvi (Apd 15) in tudi marsikaterega poznejšega dogajanja.
Dejstvo je, da če je govora o učlovečenem Bogu, potem je vse ostalo pač nepomembno. In to je bistvo vere, Bog se je učlovečil in se pustil sramotno umoriti, da bi dal ljudem upanje vstajenja. Lahko bi se učlovečil kjerkoli, kadarkoli in kakorkoli, kristjani pa verujemo, da je to storil ravno v času in osebi tesarja Jezusa iz Nazareta.
Zgodovinski Jezus pa je seveda na drugi strani seveda zanimiva tema in neizčrpen vir špekulacij psevdo-zgodovinarjev ali literarnih avanturistov (beri: biznismenov).
Glede morebitne pripadnosti Jezusa kateri od judovskih ločin takratnega časa je težko soditi, ker je pravih dokazov za to očitno premalo.
Dejstvo pa je, da sta bila Jezus in Janez povezana. Tako sorodstveno kot svetovno-nazorsko in da kar dva evangelista pišeta o temu, da se je Jezus umaknil v Galilejo, ko so Janeza prijel, kar pomeni, da se je tisti trenutek tudi sam čutil ogroženega.
Osebno sem mnenja, da je Jezus pripadal kateri od takratnih šol, ki so izhajale iz orto-judovstva ali pa alternativ in to zato, ker se je, po moje, nekje preprosto moral dovolj poglobiti v nauk, da je dosegel potrebno kritično raven razmišljanja in polemiziral s poklicnimi teologi tistega časa. To je v času in kraju, ko skoraj nihče ne zna brati in je vse kar je napisano, napisano na roke ter v posesti svečenikov, verjetno nemogoče kar slučajno. Prav tako pa se mladi Jezus moral izučiti tudi veščine javnega komuniciranja. Ne znam si predstavljati kako bi lahko nekdo brez izkušenj in dolgoletnih vaj suvereno pridigal nekaj tisoč ljudem in to brez pomoči tehnike. Najmanj kar je, za kaj takega moraš imeti blazno treniran in močan govor, če o vsebini sploh ne razmišljamo.
Marec 18th, 2008 at 19:31
Sebastjan je napisal:
> To, da obstajajo resni argumenti za to,
> da v Qumranu sploh niso bili eseni, pa nisem
> vedel. Lahko kaj več o tem?
Em… Ja… To je sicer zelo obsežna tematika. Ampak zelo na kratko (iz arheološkega vidika):
De Vaux, ki je prvi izkopaval v ‘50 (in je naredil pionirsko delo) je postavil samostansko tezo, ki je do ‘91-’93 nekako bila zelo verjetna. ‘91 so izraelski in US arheologi podrobneje preučili zadevo in samostanska/esenska teza (niti ni bila teorija) je padla na večih mestih.
Analiza je pokazala, da so posamezni zvitki zelo različno časovno datirani, ter da jih je pisalo zelo veliko različnih avtorjev. Če bi jih pisala esenska samostanska skupnost, bi veliko zvitkov (pre)pisali eni in isti ljudje.
Marec 19th, 2008 at 0:31
Hm…Henoh, ampak tole mi ne odgovori ravno…kaj pa če so jih samo zbirali? To bi pojasnilo različne avtorje in različen čas datiranja zvitkov. Ampak, ok, vem, da ti veš več kot jaz okrog te teme.
Marec 25th, 2008 at 23:54
Kaj je zdaj? Bo kaka debata o pirhih al nič?