Monthly Archives: Marec 2008

Na Wikipediji berem:

Nekateri zgodovinarji trdijo, da se je Jezus pridružil esenom, saj se v njegovem nauku pozna esenski vpliv.

Različne teorije o Jezusu kot pripadniku skupnosti esenov najdemo tudi v raznih dokumentarcih, ki jih lahko gledamo na National Geographic in Discovery channel. Da bi ugotovili kaj o Jezusu, se moramo najprej zateči k vprašanju o Janezu Krstniku, ki pa naprej vodi k Jezusu.

Vedno, ko se srečujemo z osebo Jezusa Kristusa, govorimo o Jezusu vere in zgodovinskem Jezusu. Moje mnenje je, da eden drugega ne izključujeta, lahko so pa pri določenih avtorjih (seveda ne govorim o National Geographic ali Discovery channel, da ne bo pomote, niti ne o tipih ala Dean Brown, etc.) večji poudarki na enem ali na drugem vidiku. S samim sociološko-zgodovinskim pristopom k raziskovanju Jezusovega življenja pa sam nimam težav, saj po mojem mnenju v ničemer ne nasprotuje SP in v ničemer ne okrni prostora za Jezusovo božanstvo.

Janez Krstnik je bil voditelj skupine krščevalcev o katerih sicer vemo zelo malo. Za razliko od esenov npr. niso poznali obrednega umivanja, ampak so verjeli, da je en krst dovolj, da te očisti grehov.

Eseni so bili puritanci in so se zaradi pokvarjenosti sveta umaknili v Qumran, ki leži v judovski puščavi. Povsem so prekinili s templjem, saduceje pa so imeli celo za okupatorje. Njihovo pojmovanje odrešenja je bilo omejeno samo na njihovo skupnost.

Jezus je bil miselno najbližji farizejem. Od njih se je najbolj razlikoval v pojmovanju obredne čistosti. Farizeji so zapadli legalizmu namesto, da bi v središče postavili človeka.

Povsem verjetno je, da je bil Janez Krstnik sprva član qumranske skupnosti a je zaradi različnega pojmovanja očiščevanja od grehov in bolj univerzalnega pogleda na odrešenje le-to bil primoran zapustiti.

Povsem verjetno je, da je bil Jezus član Janezove skupnosti. Janez ga je poznal že iz materinega trebuha, saj je od veselja, ko sta se Elizabeta in Marija srečali, poskočil v Elizabetinem trebuhu. Luka brez obotavljanja pove, da je Jezus kot otrok rasel v modrosti. Vemo tudi, da je vsak učitelj, ki je javno učil, lahko to delo opravljal šele z dopolnjenim tridesetim letom starosti, kar se je pri Jezusu zgodilo v času njegovega krsta. Ves ta čas je Janez Krstnik igral vlogo vpijočega glasu v puščavi, ki je pripravljal pot Gospodu in ravnal njegove steze. Ko pa je prišel čas Jezusovega javnega nastopa pa ga je tudi javno razglasil in jasno povedal, kdo Jezus je in da mu on sam ni vreden niti vezalke zavezati na sandalih.

Očitno je kasneje, v skladu s tem, da je vedel, da je Jezus Kristus, Sin živega Boga, želel, da se njegova skupnost pridruži njemu, zato jih iz zapora pošlje, naj ga vprašajo, ali je on tisti, o katerem je bilo prerokovano, ali naj čakajo drugega. Jezus odgovori z jasno prerokovo besedo in doda, da blagor tistemu, ki se nad njim ne spotika.

Seveda ne trdim, da je to edina možna rekonstrukcija, je pa najbolj verjetna, ker konec koncev je težko potegniti iz tako malo podatkov neko temeljno dejstvo. Sklepa se lahko kvečjem na podlagi primerjanja učenj enih in drugih, iz primerjanja tekstov. Vsak tekst je živ organizem, ni zgolj črka na papirju. Za najti nekatere odgovore, ki se tičejo Janeza Krstnika in Jezusa, bi bilo dovolj vsaj enkrat dobro prebrati Evangelije. Za kaj dodatnega zraven pa tudi kako literaturo o judovstvu tedanjega časa.

Wikipedija pa itak ni nek relevanten vir, saj tam lahko vsak napiše kar hoče. Ne rečem pa, da se ne najde dobrih člankov. A kot vedno, tudi pri Wikipediji je treba biti kritičen. Jaz osebno vedno najprej preverim vire iz katerih je črpan članek.

Dejstvo je tudi, da so eseni bili nekaj drugega, kot jih danes vlečejo ven, pa naj si bodo t.i. “moderni eseni”, ki se opirajo na nek gnostični zvarek, ki se imenuje Jakobov evangelij, ali pa kaka druga veja novodobnikov.

Če se npr. “zapenjamo”, v kateri skupnosti je Jezus bil, je treba tudi jasno videti in priznati v katerih stvareh je on tudi prekinil s skupnostjo v kateri naj bi bil. Treba je pogledati razlike v učenjih in na koncu vidimo, da je bil originalen in je upravičeno rekel kot jagnje na prestolu “Glej, vse delam novo!”

Na naše verovanje pa to v tej luči tudi ne bi smelo imeti nobenega vpliva, pa četudi bi bil npr. v društvu ljubiteljev praženega krompirja. Jezus kot oseba pri tem nič ne pridobi in nič ne izgubi. Tu zraven so lahko kvečjem človekove blodnje.

Se je pa najbrž težnja po historičnem odkrivanju kdo je Jezus bil in kaj “ga je biksal” tam doli po Izraelu bolj podrobno začela uveljavljati, ko so se vse bolj pojavljali dvomi o njegovem obstoju.

No, meni se tovrstno historično odkrivanje Jezusa ne zdi nič napačno. Osebno me v odnosu do Jezusa vere celo utrjuje.