@dedl Praviš, da si vero izbiramo sami? Načeloma je to res. Tako kot je res, da so ZDA demokratična država. Vprašaj pa se, zakaj je evropa večinoma krščanska, bližnji vzhod pa praktično povsem muslimanski? Mogoče zato, ker imajo ljudje prosto izbiro?

S tem, da vero podedujemo, se ne strinjam. Vsak se namreč sam odloči v kaj bo veroval in kakšna je njegova pot odrešitve. Dana nam je možnost, da prevzamemo vero svojih staršev, a odločitev je naša. In če jo prevzamemo, ker mislimo da je to prava pot, potem je to prav. Le v tem primeru bi torej lahko govorili o veri, ki je podedovana, pa še to ne bi bil pravi izraz. Če pa nam je ta vera dana/vsiljena s strani staršev al koga drugega, in če je to plod naše lenobe in strahopetnosti, kar izključuje pomanjkanje razuma, potem ta vera ni prava – “nobena vera, za katero jaz ne verjamem, da je resnična, zame ne more biti resnična ali koristna.” (je rekel J.Locke)

Mogoče v določenih segmentih

“Všeč mi je tudi ideja, da je potrebno odpirati pogled (npr. da ni nujno da si katolik, lahko si tudi budist, pa boš prišel v nebesa).”

To idejo (oz. zavest) je izrecno poudaril tudi 2. Vatikanski koncil v dokumentu Nostrae Aetate in sprožil kar nekaj hude krvi, a se je izkazalo, da je pravilno.

“vsi lahko strinjamo, da je smisel se spet povezati z naravo. Postati člen, ki ne uničuje narave, temveč jo pomaga ohranjati. Tako znanost, kot vse religije, bi morali imeti ta cilj.”

Bi morale imeti…saj v temelju ga imajo, samo kaj, ko vmes prihaja toliko drugih motečih dejavnikov v obliki raznih (ekonomskih, političnih, gospodarskih,itd.)interesov, ki tisti plemeniti cilj zameglijo do nerazpoznavnosti. Nato nas včasih narava sama na to opozori (cunamiji, potresi, hudourja,itd.), pa se zdramimo, pa čez par dni zopet zaspimo. Škoda!