Kratke in sladke, 6. del
Analiza premieja – čisto kratka analiza Janševe izjave je, da ustvarja videz heroizma. Z možno napovedjo odstopa se je vrgel kot “ovca” med “volkove”. Kljub prekaljenosti ga je izdal instinkt samoohranitve. Dogodki zadnjih dni celo kažejo, da za njimi mogoče stoji nekaj bolj “sirenskega” – mogoče ženska “zloba”. Suma summarum: Hotel je heroizem, a pozabil, da je taka gesta lahko tudi izraz strahopetnosti.
Analiza opozicije - opozicija prevzema lik Odiseja, ki ga je grštvo tako občudovalo. Se mogoče še vedno kdo sprašuje – “Le zakaj?!”
Izrojenost črednega instinkta - se najbolj kaže takrat, ko čreda z vso mogočnostjo dere na že pokošene ali popašene pašnike in tam celo vztraja. Mi, ki smo svobodnega duha, raje iščemo pašnike, ki nas napojijo do zadnjega atoma moči. In nato si čreda še upa govoriti o zmagi! Oh, govedo, kje je tvoja zmaga? Pravi zmagovalec je tisti, ki svobodno ni šel!
Koristnost politike - Politiki bi bili bolj družbeno koristni, če se ne bi ukvarjali s politiko.
Kritika oblasti - Bojda subjektu, ki ne izkoristi možnosti volitve oblasti, moralno ne pripada pravica kritike izvoljene oblasti. Moralna dolžnost subjekta pa je, da živi družbeno kritično, zatorej ima vso pravico, da izreka kritike na račun družbe, ki je volila oblast.
Powered by FireStats
Mogoče pa čreda vseeno ni tako neumna kot misliš, ko vztraja na pokošenih travnikih. Morda ve, da trava na sosednjem pašniku, ki je visoka in lepa, vsebuje substanco, ki te naredi odvisnega. Zgodba o zmagovalcu torej še ni zaključena, ker ne vemo kako se bo odvrtela.
Je pa zanimivo, kako zaničuješ čredni instinkt. Po drugi strani pa roka, ki te je vzgojila, gradi svoj imperij na temelju črednega instinkta že tisočletja. Čredni instinkt bi moral ceniti, ker ti omogoča preživetje, ne pa zasmehovati.
Odvisnega od česa? Čredni instinkt v roki, ki me je vzgojila? Jaz znam razmišljat s svojo glavo.
Seveda znaš razmišljat s svojo glavo – vendar tvoja glava razmišlja tako, kot je bila gensko preprogramirana in kakor je dopuščala “adaptacije” med razvojem doslej. “Svobodna volja” je tricky zadeva pomoje in je bolj iluzija, kot resnica. Tvoj um determinirajo tvoji geni in okolica, v kateri si živel (in s tem informacije, ki si jih tekom življenja prejemal skozi čutila).
Mislim, da se uma ne da determinirati. Um dojemam kot neko presežnost. Determinirano pa je lahko mišljenje. Um ima po mojem možnost, da se dvigne nad kalupe determiniranosti, kar se IMHO izraža ravno v zmožnosti kritičnega mišljenja. A ni torej kritično mišljenje stanje svobodnega duha (pri čemer se mi na prvi pogled zdi svoboda duha različna od svobodne volje, ampak priznam, o relaciji med tema dvema nikoli še nisem poglobljeno razmišljal – mogoče kdaj)