»
18. oktober 2007, Author: Sebastjan Erlah, 9 Comments

The Dawkins delusion

Categories: The Dawkins Delusion

Nagovorjen sem bil, da povem nekaj o tem, kako gledam na Dawkinsa.

Dawkins

Napisal sem že, da se napaja na anglosaksonskemu logičnemu pozitivizmu ali skrajšano, na analitični filozofiji, ki je resen filozof oz. intelektualec ne more jemati resno, saj je to filozofija, ki je kot škorpijon – pičila je samo sebe. V kakšnem smislu?

Temeljna ideja analitične filozofije je, da o metafiziki ne moremo govoriti oz. je odveč govoriti in je škoda časa. Nedosledna, kot ta filozofija je, pa na veliko govori o Bogu, metafiziki, ipd. Ko bi vsaj upoštevala svojega začetnika Ludwiga Wittgensteina!

In Dawkins se napaja iz tega miselnega ozadja. Štango mu drži Daniel Danett, filozof, ki je dejansko v promet spravil Dawkinsovo idejo o memih, ki pa niso stvar akademske razprave – zato se mi o njih ne zdi vredno razpravljati.

Kolega Krakrarjev na forumih Mislec.net zelo dobro ugotavlja:

“Njegova teorija memov je skrajno vulgarna; je v bistvu sodoben ekvivalent socialnemu darvinizmu, le da je raso zamenjal z “idejami”. Osnovni problem memetike kot teorije pa je po mojem mnenju v tem, da zamenja ontološki z deskriptivnim vidikom. To, da lahko razvijanje idej opišemo v terminih tekmovanja, še ne pomeni, da dejansko tekmujejo, da obstaja v vsaki izmed idej nek skrit možicelj, ki se bori za svoj obstoj (ali, če sem bolj resen, idejam notranja smotrnost ali težnja po “preživetju”).

Če pa pristanemo na zgolj deskriptivni pogled na memetiko, potem pa dobimo tavtologijo: ideje preživijo zato … ker preživijo! Prav v tem se skriva navidezna univerzalnost evolucionizma (z razlko od darvinizma), v njegovi konceptualni izpraznjenosti.

Glede njegovega pogleda na religijo: je naravnost otročje. Takšne fore si izmišljajo hipiji, resnega prostora v preučevanju religije pa si ne zaslušijo.”

in nadaljuje:

“Če nek angleški/ameriški bedak reče, da so religije slabe za človeštvo, in se hkrati predstavlja kot znanstvenik/preučevalec religij, je to pač vulgarno. To ni stvar konceptualnega nasprotovanja, temveč preprosto dobrega okusa. Imam dober okus; ne berem Dawkinsa.”

Na PKC forumih pa pravi uporabnik Gallus Maximus, ki trdi, da ga osebno pozna:

“Kup dobre retorike in večvrednostnega kompleksa pod katero skrije dokaj plitek um. Bi se on moral držati strogo svoje stroke in ne uhajati v filozofske diskurze. ZDA ateizem, ki je dokaj zatiran, ga ima za svojega “Mojzesa”, pa še to preko Daniela Denetta.”

Sam pa dodajam še, da me je ob branju njegovih del preveval nekak občutek njegove hipokrizije, ki se kaže v tem, da svoj ateizem gradi na enaki stopnji dogmatične osnove, kot jo oporeka religijam.

9 Responses to The Dawkins delusion

  1. ponpet says:

    fajn :)

    sam neki:
    - logični pozitivisti so (preden so z Russellom izumrli) se popolnoma držali načela svojega začetnika Wittgensteina, da “o čemer ne moremo govoriti, o tem moramo molčati”.
    - Dawkins v The God Delusion večkrat zelo eksplicitno pove, da ateizem, kot ga on prakticira, ni dogma. Edina stvar, ki ji nekateri (tendenciozno?) očitajo dogmatičnost, je “dogma” znanstvene metode;
    - memi so dejansko zgolj kvazifilozofsko rokohitrstvo.
    - v The God Delusion je veliko tez, za katere bi od “nasprotnikov” pričakoval, da se jih bodo lotili bolj resno. Na to, da shematičen opis religije ustreza medicinskemu in filozofskemu opisu blodnjavosti in utvar (“vztrajno verjetje v nekaj navkljub nasprotnim dokazom (in popolnem pomanjkanju potrditvenih dokazov)”), razen sklepa religioznost=oblika duševne motnje nisem slišal še nič drugega …

  2. nimiy says:

    v bistvu si stvar zelo zakompliciral, pa se verjetno je to iz tvojega gledišča nujno. dawkings seveda govori o marsičem in na različnih nivojih, ampak preprosto bistvo njegovega ateizma, ki je verjetno tudi bistvo ateizma na sploh, je v tem, da se sprašuje o smiselnosti razlaganja sveta na način, ki je od vseh možnih razlag še najmanj verjeten, kar ne pomeni, da ni možen, ampak zgolj to, da na osnovi tega, kar zares vemo in ne tega, v kar verujemo, je obstoj boga manj verjeten od neobstoja boga. vera v boga je to, kar nam že sama besedna zveza pove, torej vera.

    in seveda dawkins ni dogmatičen, ampak zgolj dosleden. ne more namreč popuščati tam, kjer pač proti argumenti ne držijo vode. se pa strinjam, da je njegov nastop velikokrat aroganten.

    in je zanimivo razmišljanje v smislu zgražanja nad tem: “…da obstaja v vsaki izmed idej nek skrit možicelj, ki se bori za svoj obstoj…”, glede na to, da je to mehanizem, ki je tipičen, ko gre za verovanje v boga.

  3. Trick says:

    Nekdo, ki je veren v sebi zatre vse, kar bi škodilo njegovi veri. Tako, Sebastjan, dokler boš veren dejansko ne boš razumel kaj Dawkins pravzaprav sporoča, ker tvoji možgani avtomatsko blokirajo vse kar ni v skladu s tvojo razlago sveta. Možgani imajo preprosto povedano nekakšen mehanizem, ki skrbi da so ideje v možganih smiselno povezane in si niso v nasprotju (kar nas varuje pred shizofrenijo). Tvoja vera so torej tvoji memi, ki si jih od nekje dobil in jih razširjaš naprej. In tvoji memi se v tvojih možganih borijo proti Dawkinsonovim. Življenje za svoj obstoj ne potrebuje samozavedanja, tako kot ne potrebuje boga. In če tako gledamo memi ne potrebujejo skritega možiclja za to da obstajajo.

  4. ponpet says:

    Jest mam pa eno vprašanje, ki se do neke mere navezuje na Dawkinsonove provokacije. (in ja, zaenkrat sem ateist)

    Najprej predpostavim dvoje:
    1. morala je dana od boga (kot razumem religiozno misel);
    2. in, hipotetično, just for the sake of the argument – odkrije se niezpodbitni dokaz, da boga ni.

    vprašanje: kaj to pomeni za moralo religioznih ljudi?

    razmišljanje gre v tej smeri:

    • če v tem primeru nehajo biti moralni (ker nimajo več razloga), potem niso bili v resnici nikoli moralni;
    • če ostanejo moralni tudi brez boga, potem morala ne temelji v Njem.

    kje je – če je – napaka v tem razmišljanju?

  5. Trick says:

    Religioznim ljudem ne moreš z dokazi in arugumenti dokazati da boga ni, ker njihov bog ni osnovan na dokazih in argumentih pač pa na veri (ki nima nobene veze z naravo in naravnimi zakoni). S tega vidika je tudi zelo težko ali nemogoče dokazati, da bog ne obstaja, ker nekaj kar nima veze z realnostjo težko dokazuješ…
    Kar se morale tiče – je smiselno pogledat zadevo tudi z druge strani – Če bi bila morala dana od boga, potem bi bili ateisti nemoralni, kar pa ni res in Dawkins ima precej argumentov na to temo.
    Če gremo na konkreten primer – Švedska mislim, da ima največji delež ateistov med prebivalci na svetu, je ena najnaprednejših držav, ima zelo nizko stopnjo kriminala in nikjer nisem zasledil, da bi bili švedi v splošnem nemoralni… mogoče bi se dalo na takšnih konkretnih primerih kaj sklepati? :)

    Ampak v splošnem me ne skrbi to, da si religije lastijo moralo. Resen problem s katerim bi se morali ukvarjati je verski fundamentalizem, ki dobiva na moči tako na bližjnem vzhodu kot v ZDA, težnje po večji moči cerkve v EU in Sloveniji so pa tudi evidentne (od željene omembe v evropski ustavi, do vpletanja v naše šolstvo). In kje je problem? Fundamentalistični verniki so pripravljeni za svojega boga umreti. Za njih ne veljajo zemeljski zakoni, ker jim bo sodil bog. In odpuščeno jim bo tudi ubijanje, ker to počno v “božjem imenu” in za boga. Metodi kako to doseči se reče nevrolingvistično programiranje. In tako sprogramirane ljudi potem pošlje v vojno najbolj vpliven sloj svetovne populacije, ki med vojnami bogati (naftna industrija, vojaška industrija in bankirji). Sebastjan, kaj če bi načeli kakšno resno temo kot je ta, ki sem jo na kratko orisal…?

  6. Tomaz says:

    Koliko ljudi je umrlo nasilne smrti, ker niso verjeli v 2. Newtonov zakon ali v metodo resevanja integralov ‘per partes’?

    Cutim neko nelagodnost ob ljudeh, ki jih vodi iracionalnost. Se posebej ko vidim, kam lahko to pripelje. Znanost ne more dokazati ne-obstoja boga, ampak to se ne pomeni, da je religiozna razlaga prava. Prav mogoce je, da verujoci ljudje ‘vedo’, problem je, da ne tega ne morejo vedeti.

    Kot je rekel Dawkins: “We are all atheists about most of the gods that societies have ever believed in. Some of us just go one god further.”

  7. Tomaz says:

    “We are all atheists about most of the gods that societies have ever believed in. Some of us just go one god further.”

  8. kekec says:

    Nas ateiste se mi zdi prov boli kurac kaj vi verniki verjamete… čist vseen nam je..

    kar bi zelel, da se verniki drzijo tegale reka, pa ateisti ne bomo nikol nc rekl cez vernike:

    Religion is like a penis.
    It’s fine to have one.
    It’s fine to be proud of it.
    But please don’t whip it out in public and start waving it around,
    And PLEASE don’t try to shove it down my children’s throats.

  9. jani says:

    kekec,to ni res..preštej kok ateistov je bilo pobitih izključno zato ker so ateisti in kolk vernikov je bilo pobitih izključno zato ker so verniki..khm,od ateistov..

    recmo..v zadnjih 250 letih..bo šlo?

Dodaj odgovor

Tvoja e-pošta ne bo objavljena. Zahetvana polja so označena *

*

Lahko uporabite HTML značke in atribute: <a href="" title=""> <abbr title=""> <acronym title=""> <b> <blockquote cite=""> <cite> <code> <del datetime=""> <em> <i> <q cite=""> <strike> <strong>