Kratke in sladke 5. del
Povzetek Marxa - “Poskrbeli bomo, da na svetu ne bo nič več trpljenja! Vzeli bomo tistim, ki imajo in dali tistim, ki nimajo! Izvedli bomo revolucijo in osvobodili zatirane!”
Povzetek Hitlerja - “Poskrbeli bomo, da na svetu ne bo nič več trpljenja! Naša revolucija bo čista rasa. S tem bomo dosegli, da ne bo več zatiranih! Človek bo imel vse!”
O bolezni - Recimo, da izveste, da vas je napadla smrtna bolezen. Zdravnik vam po vseh preizkavah reče, da je edina možna stvar, s katero premagate to bolezen, da vam vbrizga drugo smrtonosno bolezen. A ko se znebite prve smrtonosne bolezni, bo treba zdraviti to drugo. Mar se ne bi vsak odločil za tak poseg ali: Vprašanje je ali se ne bi vsak človek do zadnjega (z zdravo pametjo) odločil, da se oklene vsake minimalne možnosti, da preživi, pa če tudi ga tista minimalna možnost, ki se jo oklepa, ubije?
O dokazovanju Boga - V vsaki znanosti pač obstajajo določeni aksiomi, ki se jih ne dokazuje. Tako tudi v teologiji. Teologija nikoli ni kategorično dokazovala obstoja Boga. Tako Tomaž Akvinski nikjer ne dokazuje, da Bog obstaja, ampak opisuje poti, po katerih je mogoče priti do spoznanja da Bog je (da nekaj obstaja in spoznanja, da tisto obstaja, je velika razlika). Bonaventura je enako kot Tomaž Akvinski podal šest stopenj kako lahko “duša potuje k Bogu” oz. kako priti do spoznanja, da Bog je. Anzelm pa je meditiral in molil na podlagi štirinajstega psalma. Da je to “dokaz” so sproducirali drugi (Descartes).
hm. sam na akvinskega …
http://www.sacred-texts.com/chr/aquinas/summa/sum005.htm
najprej se ukvarja z vprašanjem, a je “bog obstaja” dokazljivo al ne, pol pa še sam proba dokazat. (tri vprašanja si postavi (sori k so v angl.):
“Whether the existence of God is self-evident?”
“Whether it can be demonstrated that God exists?”
“Whether God exists?”)
@Sebastjan Sicer nisem znanstvenik, vendar moram komentirati tvoj zapis o znanosti in aksiomih, ki se jih ne dokazuje, ker je napačen. Aksiomi, ki bi vedno veljali in se jih ne dokazuje v znanosti namreč ne obstajajo. Poljubna teorija v znanosti namreč velja toliko časa, dokler kdo ne dokaže, da je napačna oziroma pomanjkljiva - in ko nekdo to dokaže, se napačna teorija umakne, na njeno mesto pa stopi dopolnjena ali nova teorije, ki jo potem spet preverjajo v naravi. Koncept v znanosti je torej takšen da nekaj velja toliko časa, dokler nekdo ne dokaže, da je napačno. Dokaz mora biti seveda demonstriran v naravi z eksperimentom. Temu se reče znanstvena metoda, ki velja v vseh disciplinah znanosti, zato lahko govorimo o eni znanosti in ne o večih znanostih, kot Sebastjan namiguje z “V vsaki znanosti….”. Znanstvena metoda torej ne more dokazati, da bog obstaja, kvečjemu bi lahko dokazala da boga ni - kar pa zaenkrat ni dokazano in vprašanje če kdaj bo…
Če sem kje kiksnil me pa popravite.
Jernej, kiksnil si v tem, da aksiom zamenjuješ s teorijo. Npr. aksiom v matematiki je (a+b)+c=a+(b+c). To ni teorija.
Teorija pa je npr. evolucijska teorija.
Kaj je pa povzetek Biblije? Kristus vas bo resil vseh bolecin in trpljenja?
Glede aksiomov, a+b=b+a primerjat z “Bog obstaja” je neki takga kot da bi celo matematiko izpeljal iz Riemannove hipoteze.
Teologija seveda sloni na aksiomu “bog je”. Aksiomov pa ne dokazujemo. Če se aksiom izkaže za napačnega, se sesuje vsa teorija, ki sloni na njem. Vse teološki trud okoli dokazovanja samo kaže na to, da je aksiom resnično vprašljiv.