Verjetnost statistično gledano ne more biti 50/50, ker gre za pogojno verjetnost. Ves trik je samo v tem, da voditelj kviza VE, za katerimi vrati je avto in nikoli ne pokaže avta (to je treba pri definiciji problema poudariti). Če bi on NAKLJUČNO odpiral vrata, bi že sam izločil 1/3 možnosti in preostala verjetnost bi se enakomerno porazdelila med druga dvoja vrata. Ker pa on vedno pokaže ovco, kozo, karkoli je že za vrati, se verjetnost prenese na tretja vrata.

Model, na katerem je temeljila moja računalniška simulacija, je bil pa takšen:
Če imaš recimo 100 ponovitev in pri vsakem poskusu izbereš ena vrata ter pri njih vztrajaš, boš zadel v 1/3 primerov. Ne glede na to, kaj se dogaja za preostalimi vrati in ne glede na to, kaj voditelj pokaže ali odpre. Če voditelj od preostalih dveh vrat mora pokazat kozo, pomeni, da če je za tvojimi vrati avto, ima dve izbiri, če pa je koza, pa samo eno. V vsakem primeru ostanejo samo že ena vrata, in če se odločiš zanje, boš pri 100 ponovitvah zadel v 2/3 primerov.

Kaj pa če imamo 10 vrat in 9 koz? Izbereš ena vrata in ti voditelj pokaže 8 koz. Bi te še vedno mikalo, da bi verjetnost gledal kot 50/50?

matematika, sebastjan, pa je v tem, da zagrabiš abstraktni pojem ploščine in tedaj boš formulo za ploščino kvadrata spravil skupaj v trenutku, ne da bi jo poprej poznal. takisto boš iz slednje kaj hitro prišel do ploščine pravokotnega trikotnika pa enakostraničnega in tako naprej. matematika je v tem, da s povezovanjem obstoječega znanja (in občasnim uvajanjem novih konceptov ter zakonitosti, matematika je nenazadnje le kup aksiomatskih sistemov) sestavljaš nove reči in spoznanja. učenje formul pač ni matematika.

Sicer pa ne vem…če hočeš izračunati ploščino nekega lika, moraš vedeti, kakšna je forumla po kateri računaš to ploščino. Če imaš samo mere in ne znaš forumle, ne mimaš kaj računati.

V televizijskem kvizu, ki ga vodi Monty Hall, tekmovalec stoji pred tremi zaprtimi vrati. Za enimi je skrita nagrada, avto, za drugima dvema pa stoji koza. Tekmovalec mora uganiti, za katerimi vrati se skriva avto. Ko se odloči in pokaže na ena od treh vrat, jih Monty Hall ne odpre, da bi tekmovalec videl, ali je zadel avto. Namesto tega odpre ena od drugih dvoje vrat in pokaže, da za njimi stoji koza. Potem tekmovalcu reče, da si lahko še premisli in izbere druga vrata. Kolikšna je verjetnost, da je avto skrit za drugimi vrati? Enaka ali večja kot pri prvem poskusu? Naj se tekmovalec premisli ali ne?

No, Marilyn vos Savant je odgovorila, da se mora tekmovalec vsekakor premisliti in izbrati druga vrata, ker je verjetnost, da za njimi stoji avto 2:3 in ne več 1:3.

No, logično se zdi, da je v drugem poskusu možnost 1:1, ker imamo dvoje vrat in en avto in za oboje vrat velja enaka verjetnost, da za njimi stoji nagrada.

Da se Savantova moti, so trdili tudi mnogi ugledni matematiki in znanstveniki.

Sicer pa: matematika je močno pogojena z znanjem forumul. Če znaš formule, potem znaš matematiko. Z znanjem foruml pa je povezan spomin. In jaz imam s pomnenjem števil, naslovov in imen velike težave – tu oster um nima veze. Filozofija in teologija sta mi precej lažji kot matematika. Zgornji primer, ki sem ga napisal, pa je bolj kot križanka, čeprav tudi križank ne rešujem rad.

primerni formulaciji bi bili recimo:

1. kakšna je verjetnost, da v dveh izbirah najdeš avto. ta je 1/3 + 2/3*1/2 = 2/3. prvi člen izraza ustreza temu, da si avto našel pri prvi izbiri vrat, drugi člen pa temu, da si ga našel pri drugi izbiri.

2. kakšna je verjetnost, da najdeš avto v drugi izbiri, če privzamemo, da si prvič falil. ta je 1/2. (pogojna verjetnost)

vsekakor pa je tudi bukovemu štoru popolnoma jasno, da verjetnost nikakor ne more biti ena, če pa imaš dva poskusa in troje vrat, samo za enimi pa je avto.

glede na to, da ti že tako osnoven razmislek ne gre od rok, se sprašujem, kako vendar lahko razmišljaš o teološkem in filozofskem, kar zahteva precej več abstrakcije in temu primerno ostrejši um…