Blog Sebastjana Erlaha

Na 24 ur.com, poročajo, da v pogodbi Evropske unije ne bo omembe krščanskega Boga. Novico je sporočila nemška kanclerka Angela Merkel, sicer hči pastorja, ki pravi, da ni prav veliko možnosti, da bi bila ta referenca vključena, zraven pa obljubila, da si bo prizadevala za ohranitev reference na verske vrednote.

Za omembo Boga si najbolj prizadeva Poljska, proti pa je Francija in pa Nizozemska. Prva je tudi strateško najbolj pomembna članica Evropske unije, njen vrh pa je po vsej verjetnosti docela framasonski.

Mar evropska kultura ne sloni ravno na krščanstvu in grštvu? Grško filozofijo je skozi celoten srednji vek poneslo v Evropo ravno krščanstvo. Znotraj krščanstva so nastale prve univerze, razvila se je znanost, glasba, itd. Pomislimo samo na umetnike, kot so Michalangelo, Carravagio, Mozart, Bach, Hendel, Dostojevski, Nietzsche, itd.

Richard Dawkins sicer ima ugovor a za tako uglednega znanstvenika, kot je on, ne more preprosto veljati, če ne bi bilo to, bi bilo pa to. Znanstveni argumenti ne morejo vzdržati na “če” špekulaciji!

Še v času srednje šole, ko smo prebirali takšne in drugačne pesnike in pisatelje, mi je v spominu ostala tale pesem Alojza Gradnika. Pesem je nabita z dinamiko med gonom erosa in gonom tanatosa, ki jo odkriva Freud v svojih delih. Gradnik je bil Freudov sodobnik in ker je študiral na Dunaju, je bil najbrž zelo dobro seznanjen s freudovskimi koncepti psihoanalize in njegovimi deli.

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
vžil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.

Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.