Pomisleki
1. Svet je nepopoln, dogaja se zlo, torej Boga kot popolnega in najvišjega dobrega bitja ni.
Pomislek: Od kje človeku ideja ali zavest o popolnosti in nepopolnosti, če popolnega ni? Kako človek lahko klasificira dobro in zlo, če najvišjega dobrega bitja ni? Od kje človeku merilo za popolnost, nepopolnost, dobro in zlo, če ene od teh razsežnosti ni? Ali človek lahko spozna nekaj za vroče, če prej ni nečesa spoznal za mrzlo?
2. Evolucija (tudi kozmološka) je splet naključnih dogodkov.
Pomislek: Če se stvari razvijajo naključno, kako lahko potem še govorimo o matematiki? Je vsakodnevno vzhajanje in zahajanje Sonca, izmenjavanje dneva in noči, golo naključje? Je genetika naključna? S čim se ukvarja znanost?
3. Ni razlike med živo in neživo naravo. Oboje je sestavljeno iz enakih kemičnih elementov.
Pomislek: Zakaj se potem znanstveniki trudijo iskati življenje na drugih planetih? Mar res ni razlike med npr. regratom in npr. granitom? Kaj nam pove znanstveni aksiom, ki razvršča nekaj med živo in drugo med neživo naravo?
1.) Človek primerjave dela o dobrem in zlem iz svojih dejanj, ki jih dela in posledice pokažejo, ki jih vidi, kaj je naredil. Odprt pogled na taka dejanja pri človeku ustvarjajo vprašanja na katera si skuša odgovorit, in skuša svoje napake popravit – skuša biti boljši kot je bil. (Za primer učenec, da si želi doseči še več znanja in dobrih ocen. Drugi primer, starši, ko vidimo svojo napako se želimo popravit in biti boljši kar je dobro za otroka kar se zavedamo.)
2.) in 3.) Človek je radovedno bitje in, če bi ob prvi oviri klonil bi morda nas ne bilo več. Težnja in želja po učenju, odkrivanju, raziskovanju nas dela drugačne od ostalih živih bitij, ki živijo na zemlji.
Uf, pa gremo lepo po vrsti.
Se pravi bog ni nujno potreben za razlikovanje med dobrim in zlim (vsaj ne zaradi tega argumenta), seveda pa iz tega ne sledi že, da boga ni.
Naključje tudi ni isto kot verjetnost in skupek naključnih dogodkov ima lahko izračunljivo nenaključno verjetnost dogodka.
Sicer pa sam ne poznam nikogar, razen učiteljic v nižjih razredih osnovne šole, ki bi naravo delili na živo in neživo.
Marko, ki je na fakulteti za matematiko pustil dobrih 5 let življenja.
Hmnja, tale WP oblikuje kar nekaj po svoje.
Kaj pa je tisto po svoje pri tebi ??
Aksiom je, če poenostavim predpostavka, lahko je tudi trditev ali sodba. Ni matematika edina, ki uporablja aksiome, uporablja jih tudi filozofija, pa tudi ostala znanost. Pogojno bi jim lahko rekli tudi dogme.
Maaarija… upam, da so tole samo prebliski in ne t.i. filozofija s teološke fakultete? Bom samo prvi pomislek obrnil (reductio ad absurdum, saj to so vas učili?), da bo jasno kakšne špasne stvari so tole:
“Svet je popoln, zla ni, torej Bog kot popolno in najvišje dobro bitje obstaja/je.”
Tole seveda nima nikakršnega smisla, pokaže se samo, da je iz konteksta iztrgana izpeljava ‘potegnjena iz lufta’, kot se reče, saj v drugi del stavka lahko vrinemo karkoli (tudi neznano in neopisljivo, nekaj kar je onkraj naših ‘vrojenih idej’, če že hočete). Ampak ok, to ni ključna zadeva…
Moj point? Po tvoji logiki rabimo meter, da bi si sploh lahko sploh zamislili neskončno… kar pa seveda ne drži.
Bo treba začet razmišljat onkraj dobrega in zlega… kar vprašaj profesorja Kovača
ps: pa nikakor ne enačit dogm z aksiomi… obstaja ogrooomna razliki med njimi
Proces evolucije z naravno selekcijo je čisto nasprotje naključju. Tudi tvoja mama si ni izbrala naključnega spolnega partnerja.
Znanstveniki iščejo življenje na drugih planetih zato, ker je vesolje tako neznansko veliko, da je obstoj drugih civilizacij statistično večji celo od obstoja krščanskega Boga. Razlika med regratom in granitom je ta, da se skupek kemičnih elementov prvega razmnožuje, zadnjega pa ne.
mene je do sedaj najbolj zadovoljila knjiga Svoboda izbire, samo 100 str.
Vprašanja, ki so v njej in razmišljanja, in se tičejo tudi teme v postu, so mi daleč najbolj široko odprta, logična, razburljiva, divergentna; avtor ne poda nobenega dokončnega odg., še več, s tabo misli in ti širi zavest o tem, kaj smo in kaj je okoli nas…preberi. Prav fina zadevca.
p.s.: ne skrbi za naslov, ki je dokaj zavajajoč…
Sama se o tem enako sprašujem, v bistvu še dost drugih “banalnih”, ampak se na znanstvene razlage kaj dosti ne oziram.
lp
aha in še tole si preberi —> ta mi je knjigo priporočal…v tem postu pa spet sprašuje po tem…podobnem
http://www.ednevnik.si/entry.php?w=razsvetljencek&e_id=26309
Pisec tega bloga se mora nujno naučit vsaj osnov logičnega razmišljanja. Da pridemo do nekih zaključkov morajo biti vsi koraki pravilni, če je osnova napačna je vse napačno.
Vsi labodi ki sem jih kadarkoli videl v svojem življenju so beli. Torej so vsi labodi beli?
Prav šokirale so me začetne predpostavke!
Problem je, da so pomisleki pisano zgolj asociativno. Nisem niti imel namena o njih polemizirati. Ravno zato se tudi ne oglašam, z izjemo tega komentarja, ki se mi zdi nujen v pojasnilo.
Zaenkrat mi je pa najbolj zanimivo komentiral Abaris.
Epicurus: Is God willing to prevent evil, but not able?
Then he is not omnipotent.
Is he able, but not willing?
Then he is malevolent.
Is he both able, and willing?
Then whence cometh evil?
Is he neither able nor willing?
Then why call him God?
To ga zmaga