Blog Sebastjana Erlaha

Trailer za film:

Na 24 ur.com, poročajo, da v pogodbi Evropske unije ne bo omembe krščanskega Boga. Novico je sporočila nemška kanclerka Angela Merkel, sicer hči pastorja, ki pravi, da ni prav veliko možnosti, da bi bila ta referenca vključena, zraven pa obljubila, da si bo prizadevala za ohranitev reference na verske vrednote.

Za omembo Boga si najbolj prizadeva Poljska, proti pa je Francija in pa Nizozemska. Prva je tudi strateško najbolj pomembna članica Evropske unije, njen vrh pa je po vsej verjetnosti docela framasonski.

Mar evropska kultura ne sloni ravno na krščanstvu in grštvu? Grško filozofijo je skozi celoten srednji vek poneslo v Evropo ravno krščanstvo. Znotraj krščanstva so nastale prve univerze, razvila se je znanost, glasba, itd. Pomislimo samo na umetnike, kot so Michalangelo, Carravagio, Mozart, Bach, Hendel, Dostojevski, Nietzsche, itd.

Richard Dawkins sicer ima ugovor a za tako uglednega znanstvenika, kot je on, ne more preprosto veljati, če ne bi bilo to, bi bilo pa to. Znanstveni argumenti ne morejo vzdržati na “če” špekulaciji!

Še v času srednje šole, ko smo prebirali takšne in drugačne pesnike in pisatelje, mi je v spominu ostala tale pesem Alojza Gradnika. Pesem je nabita z dinamiko med gonom erosa in gonom tanatosa, ki jo odkriva Freud v svojih delih. Gradnik je bil Freudov sodobnik in ker je študiral na Dunaju, je bil najbrž zelo dobro seznanjen s freudovskimi koncepti psihoanalize in njegovimi deli.

Pil sem te in ne izpil, Ljubezen.
Ko duhteče vino sladkih trt
vžil sem te, da nisem bil več trezen
in da nisem vedel, da si Smrt.

Zrl sem v strašne teme tvojih brezen:
in ker bil pogled je moj zastrt
od bridkosti, nisem vedel, Smrt,
da si najskrivnostnejša Ljubezen.

V soboto, 12.5. 2007, so gimnazijci kranjske Gimnazije imeli maturantski ples v Gospodarskem razstavišču. Ker sem bil med povabljenimi, sem se ga seveda tudi udeležil. Prireditev je bila fenomenalna. Vodila jo je Jasna Kuljaj. Za hrano je bilo odlično poskrbljeno, tudi za pijačo. Četvorka odlična. V prostem plesu sem plesal celo jaz in celo v tem užival. Predstavitve razredov so bile zanimive in zelo simbolno močne. Eden od razredov je npr. uprizoril “obglavljanje” t.i. kremšnit (simbolika je zelo močna; za tiste, ki ne veste, si pridite ogledati kranjsko gimnazijo. Arhitekturna in slaščičarska podobnost je zgolj naključna (?!?!)). Fotografsko sicer zelo nenadarjen, sem se trudil narediti nekaj fotografij. Od vseh bolj ali manj mičnih (al pa že kar kičastih) gospodičnah in “spedenanih” gospodičev, so mi v objektiv padle naslednje slike:

Ana pred odhodom v Ljubljano

Ana pred vhodom v dvorano

Tudi taki zanimivi ekscesi se dogajajo

…in še celostna podoba t.i. zanimivega ekscesa…Halo?!! Stilisti…kje ste?!?!??!

Četvorka

Ana in jaz po prihodu iz Ljubljane

Zahvaljujem se za povabilo in moram povedati, Ana, da sem zelo ponosen nate!

1. Svet je nepopoln, dogaja se zlo, torej Boga kot popolnega in najvišjega dobrega bitja ni.

Pomislek: Od kje človeku ideja ali zavest o popolnosti in nepopolnosti, če popolnega ni? Kako človek lahko klasificira dobro in zlo, če najvišjega dobrega bitja ni? Od kje človeku merilo za popolnost, nepopolnost, dobro in zlo, če ene od teh razsežnosti ni? Ali človek lahko spozna nekaj za vroče, če prej ni nečesa spoznal za mrzlo?

2. Evolucija (tudi kozmološka) je splet naključnih dogodkov.

Pomislek: Če se stvari razvijajo naključno, kako lahko potem še govorimo o matematiki? Je vsakodnevno vzhajanje in zahajanje Sonca, izmenjavanje dneva in noči, golo naključje? Je genetika naključna? S čim se ukvarja znanost?

3. Ni razlike med živo in neživo naravo. Oboje je sestavljeno iz enakih kemičnih elementov.

Pomislek: Zakaj se potem znanstveniki trudijo iskati življenje na drugih planetih? Mar res ni razlike med npr. regratom in npr. granitom? Kaj nam pove znanstveni aksiom, ki razvršča nekaj med živo in drugo med neživo naravo?