Umetnost in ideologije
Ateistek na svojem blogu piše, da je predlog za beatifikacijo Jožeta Plečnika nič drugega, kot še en poizkus ideološkega markiranja prostora s strani Katoliške Cerkve. S tem naj bi Plečnikova dela dobila ideološki pridih, s čimer naj bi, po mnenju nekaterih, relativizirali njihov pomen in kakovost. Zagovorniki tega mnenja podajajo za primer Marka Rupnika, ki naj bi dobil Prešernovo nagrado samo zato, ker so bili njegovi mozaiki všeč papežu. Takega kriterija naj bi si pravi umetnik ne zaslužil.
Sam sem mnenja, da umetnost kot taka, nima nobene povezave s tem, komu komu (v ideološkem smislu) je kaj všeč in komu ni. Umetnost je nekaj, kar to presega in ima vrednost čisto nekje drugje in sicer v čutenju posameznega umetnika iz katerega umetnost prihaja. Umetnik mora biti zavezan sebi, ne neki ideološki usmerjenosti, mora biti svoboden v svojem ustvarjanju. Če bom pisal pesmi, jih bom pisal tako, kot to meni pritiče, pa se lahko papež, Bush ali pa kdorkoli mečejo po trepalnicah, ker jim mogoče ne bi bila moja poezija všeč.
Nedopustno se mi zdi, da se določena umetnost kompromitira ali akceptira na podlagi ideologije.