Ideologije ali problem komunizma, nacizma in krščanstva

Če sem v nekem postu na Forumih Katoliške Cerkve na Slovenskem o problemu ideologije razmišljal da je
problem pojma ideologije je, da se ga je vedno uporabljalo v slabi luči, zato ima vedno ko to besedo slišimo temačen in neprijeten prizvok. Pozabljamo, da je vse kar nas obdaja ideologija. Če bi se bolj zavedali tega, bi kaj kmalu spoznali, da ideologije v bistvu niso slabe, saj ljudi združujejo in jim dajejo določen smisel in so cilji, ki jih hočejo ti ljudje doseči. Ideologija ne sme biti absolutna, niti relativna, ampak mora biti razprostrta med tema dvema poloma, torej nekako absolutno-relativna. Če pogledamo v zgodovino vidimo, da so vse ideologije imele za cilj neko blaginjo in nekaj dobrega za človeka, kar pomeni, da v temelji niso bile slabe – tega ne moremo zanikati. Komunizem je bil v osnovi dobra ideologija! Vendar vsaka ideologija ima nevarnosti, da se sprevrže v nek vase zaprt sistem. S tem postanejo drugi s katerimi se srečuje njej nevarni ker ne mislijo tako kot misli dotična ideologija. Vsaka ideologija mora biti odprta do druge ideologije. Tudi krščanstvo je ideologija. V njej pa vidim to veličino, ki je ne vidim v drugih ideologijah, namreč to, da ima svoje absolutno zunaj sebe in ga ne vsrkava vase. To so počele in počnejo druge ideologije, zato so postale nevarne in nasilne, se danes v enem pogledu ne morem strinjati. Namreč, da je komunizem v osnovi bil dobra ideologija.

Menim, da je imel komunizem enak cilj kot nacizem, t.j. napraviti popoln svet brez trpljenja, bolezni, idr. družbenih popačenosti. Edina razlika med tema dvema totalitarizmoma je bila le metoda, kako priti do popolne družbe. Komunizem je hotel priti do tega preko družbene ureditve, nacizem pa preko biologije. Oba totalitarizma sta šla preko trupel oz. sta bila ideala machiavelističnega etičnega delovanja, pri čemer pa je bil komunizem bolj dosleden od nacizma. Tovrstno prizadevanje za družbo brez njenih lastnih “iztrebkov”, je Nietzsche označil za socialistično-komunistično pokvarjenost. Tako Nietzsche, kot krščanstvo sta se zavedala, da ni mogoče vzpostaviti družbe, ki bi bila popolna, ker sta se dobro zavedala, da je to v diametralnem nasprotju s človekovo naravo, zato sta bila tako ali drugače idejni sovražnik številka ena (Nietzscheju se zato po krivici pripisuje idejna zasnova za nacizem!).

Eden glavnih očitkov, ko se pogovarjamo okoli zločinskosti ideologij je, da je tudi krščanstvo (sam osebno ostro nasprotujem rabi pojma krščanstvo kot ideologija) bilo v zgodovini nasilno. Tudi tu gre med komunizmom iz krščanstvom za bistveno razliko – izneverjenje Kristusovemu nauku, pri komunizmu pa gre za dosledno udejanjanje idej Komunističnega manifesta, namreč Komunistični manifest je poln pojma “boj”. Ena od trditev znotraj Manifesta je, da buržoazija ustvarja ustvarja orožje, ki ga bo uporabil proletariat v boju zoper buržoazijo. To je samo delček Manifesta. Celotna ideja Manifesta pa je razbitje buržoazije, ki naj bi izkoriščala proletariat in to z razrednim, glej glej, bojem. Z revolucijo!
Tega v nauku Jezusa Kristusa ne moremo zaslediti. Kristus uči učence, da morajo biti sol zemlje in luč sveta, biti morajo pokazatelji Božje ljubezni in usmiljenja v tem svetu, da bi tudi ostali to spoznali in slavili Boga!

In kot zanimivost prišepnem: na TeoF se poleg tega, da Marxa jemljemo pri filozofiji, pri njem in njegovem nauku ustavimo precej podrobno tudi pri patrologiji, kjer se komunizem obravnava kot ena izmed modernejših krščanskih herezij.

Torej v zgornjem prispevku sem v večini demantiral svoje pisanje, ki se je zgodilo pred parimi leti na Forumih Katoliške Cerkve na Slovenskem. Še vedno pa velja, da pojem ideologija ni nujno slab.

Filozofija