Monthly Archives: Marec 2007

Ateistek na svojem blogu piše, da je predlog za beatifikacijo Jožeta Plečnika nič drugega, kot še en poizkus ideološkega markiranja prostora s strani Katoliške Cerkve. S tem naj bi Plečnikova dela dobila ideološki pridih, s čimer naj bi, po mnenju nekaterih, relativizirali njihov pomen in kakovost. Zagovorniki tega mnenja podajajo za primer Marka Rupnika, ki naj bi dobil Prešernovo nagrado samo zato, ker so bili njegovi mozaiki všeč papežu. Takega kriterija naj bi si pravi umetnik ne zaslužil.

Sam sem mnenja, da umetnost kot taka, nima nobene povezave s tem, komu komu (v ideološkem smislu) je kaj všeč in komu ni. Umetnost je nekaj, kar to presega in ima vrednost čisto nekje drugje in sicer v čutenju posameznega umetnika iz katerega umetnost prihaja. Umetnik mora biti zavezan sebi, ne neki ideološki usmerjenosti, mora biti svoboden v svojem ustvarjanju. Če bom pisal pesmi, jih bom pisal tako, kot to meni pritiče, pa se lahko papež, Bush ali pa kdorkoli mečejo po trepalnicah, ker jim mogoče ne bi bila moja poezija všeč.
Nedopustno se mi zdi, da se določena umetnost kompromitira ali akceptira na podlagi ideologije.

Če sem v nekem postu na Forumih Katoliške Cerkve na Slovenskem o problemu ideologije razmišljal da je
problem pojma ideologije je, da se ga je vedno uporabljalo v slabi luči, zato ima vedno ko to besedo slišimo temačen in neprijeten prizvok. Pozabljamo, da je vse kar nas obdaja ideologija. Če bi se bolj zavedali tega, bi kaj kmalu spoznali, da ideologije v bistvu niso slabe, saj ljudi združujejo in jim dajejo določen smisel in so cilji, ki jih hočejo ti ljudje doseči. Ideologija ne sme biti absolutna, niti relativna, ampak mora biti razprostrta med tema dvema poloma, torej nekako absolutno-relativna. Če pogledamo v zgodovino vidimo, da so vse ideologije imele za cilj neko blaginjo in nekaj dobrega za človeka, kar pomeni, da v temelji niso bile slabe – tega ne moremo zanikati. Komunizem je bil v osnovi dobra ideologija! Vendar vsaka ideologija ima nevarnosti, da se sprevrže v nek vase zaprt sistem. S tem postanejo drugi s katerimi se srečuje njej nevarni ker ne mislijo tako kot misli dotična ideologija. Vsaka ideologija mora biti odprta do druge ideologije. Tudi krščanstvo je ideologija. V njej pa vidim to veličino, ki je ne vidim v drugih ideologijah, namreč to, da ima svoje absolutno zunaj sebe in ga ne vsrkava vase. To so počele in počnejo druge ideologije, zato so postale nevarne in nasilne, se danes v enem pogledu ne morem strinjati. Namreč, da je komunizem v osnovi bil dobra ideologija.

Menim, da je imel komunizem enak cilj kot nacizem, t.j. napraviti popoln svet brez trpljenja, bolezni, idr. družbenih popačenosti. Edina razlika med tema dvema totalitarizmoma je bila le metoda, kako priti do popolne družbe. Komunizem je hotel priti do tega preko družbene ureditve, nacizem pa preko biologije. Oba totalitarizma sta šla preko trupel oz. sta bila ideala machiavelističnega etičnega delovanja, pri čemer pa je bil komunizem bolj dosleden od nacizma. Tovrstno prizadevanje za družbo brez njenih lastnih “iztrebkov”, je Nietzsche označil za socialistično-komunistično pokvarjenost. Tako Nietzsche, kot krščanstvo sta se zavedala, da ni mogoče vzpostaviti družbe, ki bi bila popolna, ker sta se dobro zavedala, da je to v diametralnem nasprotju s človekovo naravo, zato sta bila tako ali drugače idejni sovražnik številka ena (Nietzscheju se zato po krivici pripisuje idejna zasnova za nacizem!).

Eden glavnih očitkov, ko se pogovarjamo okoli zločinskosti ideologij je, da je tudi krščanstvo (sam osebno ostro nasprotujem rabi pojma krščanstvo kot ideologija) bilo v zgodovini nasilno. Tudi tu gre med komunizmom iz krščanstvom za bistveno razliko – izneverjenje Kristusovemu nauku, pri komunizmu pa gre za dosledno udejanjanje idej Komunističnega manifesta, namreč Komunistični manifest je poln pojma “boj”. Ena od trditev znotraj Manifesta je, da buržoazija ustvarja ustvarja orožje, ki ga bo uporabil proletariat v boju zoper buržoazijo. To je samo delček Manifesta. Celotna ideja Manifesta pa je razbitje buržoazije, ki naj bi izkoriščala proletariat in to z razrednim, glej glej, bojem. Z revolucijo!
Tega v nauku Jezusa Kristusa ne moremo zaslediti. Kristus uči učence, da morajo biti sol zemlje in luč sveta, biti morajo pokazatelji Božje ljubezni in usmiljenja v tem svetu, da bi tudi ostali to spoznali in slavili Boga!

In kot zanimivost prišepnem: na TeoF se poleg tega, da Marxa jemljemo pri filozofiji, pri njem in njegovem nauku ustavimo precej podrobno tudi pri patrologiji, kjer se komunizem obravnava kot ena izmed modernejših krščanskih herezij.

Torej v zgornjem prispevku sem v večini demantiral svoje pisanje, ki se je zgodilo pred parimi leti na Forumih Katoliške Cerkve na Slovenskem. Še vedno pa velja, da pojem ideologija ni nujno slab.

Svetlana Makarovič zadnje dni kritizira neuporabljanje vulgarizmov oz. kletvic v slovenskem jeziku in je za to okrivila mahničevski puritanski klerikalizem pred vojnama. Sam sem se l. 2001 z njo ukvarjal okoli mature. Ob zvenečih imenih ala Lord Byron, Heinrich Heine, Goethe, idr., se mi je ga. Svetlana vedno zdela le nek (cenzura) dim; zgolj (cenzura) , (cenzura) od tega (cenzura) sveta.

Sveto pismo je le kup pravljic, ki jim nasedajo velike množice z opranimi možgani. Sveto pismo je le ponaredek, ki ga je Cerkev, ta pokvarjena institucija, priredila tako, da je zvulgarizirala nauk Jezusa Kristusa tako, da ta zdaj služi njenim pokvarjenim in pohotnim namenom. Sveto pismo je laž. Taisti, ki trdijo to, pa se v isti sapi, ko trdijo gornje besede, sklicujejo ravno na to isto Sveto Pismo, da bi kontrirali pokvarjeni Cerkvi. Temu bi lepo rekli nekonsistentnost oz. nedoslednost. Ali, kakor pravi tisti verz iz znanega komada, “Bil je tako prikupno zmeden”. Po Erlahovo:”Tako prikupno so debilni!”

Cerkev je totalitarna ustanova, ki preko svojih svečenikov v Vatikanu obvladuje ogromne množice z opranimi možgani. Za totalitarno ustanovo je potrebno imeti organe prisile. Cerkev me z ničemer ne more prisiliti v nič. Prav tako je v totalitarnih ustanovah značilno, da ima skupnost prednost pred posameznikom. V občestvu Cerkve ima posameznik prednost. Božje zapovedi me tudi delajo osebno odgovornega pred Bogom. Dekalog, Kristus, Cerkev, Družba Jezusova – temelji današnje zahodne civilizacije in demokracije!