Ciprijan je večkrat mahnil katero čez rimsko cerkev in kakega njenega nezmotljivega voditelja. Torej pri tem nikakor ni mislil papeške cerkve. ))

tako enostransko spet ne moreš reči, da se širi zgolj nasprotje tega, kar je Jezus oznanjal. Je pa res, da je krščansko oznanilo včasih zaradi človeških napak in zablod zatemnjeno. Noben oznanjevalec pa ni popoln. Zelo je zaželeno, če je res pravi pričevalec in daje nek zgled. Imam pa tudi sam izkušnje s tistimi, ki delujejo proti temu. Takrat tudi strukture postanejo grešne. Jezus pa sam ni odklanjal struktur, razen takrat, ko so bile usmerjene proti človeku. “Sobota je zaradi človeka in ne človek zaradi sobote.” In prav je povedal.

zato, ker človek v svoji tostranski dimenziji potrebuje strukture.

Saj tudi Jezus ni ozdravljal kar tako in vsakogar.

Čemu torej cerkve iz kamna? In čemu hostije, čemu monštrance, blagoslovljena voda in relikvije? Čemu vsi duhovniki, škofje, kardinali, eminence, cerkveni svétniki, papeži in podobni? Bog vsega tega ni hotel. Tudi dogem, zakramentov, ceremonij, tabernakljev, božjih poti, talarjev, oltarjev in prižnic ni hotel.

• Zato: pustite vse to za seboj! Izstopite iz cerkve in se približajte Bogu! On vas ne razočara.

Pravkar prebiram nekaj okoli Origena, ki je bil resničen genij, ne kar se tiče samo Cerkve, ampak nasploh. Njegova eksegeza gre od lupine k jedru. Pravi, da je razumevanje Svetega Pisma v duhu, razumevanje Svetega pisma po katoliško. Nadalje trdi, da je Bog v svetu prisoten na tri načine: v Svetem Pismu, v Kristusu in v Cerkvi. Pri vseh teh treh razsežnostih Božje prisotnosti, pa je potrebno preseči črko, t.j. zunanjost in iti globlje. Ali bolj filozofsko. Preseči je treba zgolj fenomen kot tak, ampak prodreti do same biti tega fenomena.

Jaz ne pravim, da je Cerkev bila in vedno bo grešna. To je pokazal Kristus, pokazal pa je tudi, da bo ta ista Cerkev zaradi njega sveta! Vsakršno idealiziranje Cerkve je v nasprotju s svetopisemskim pojmovanjem Cerkve, in to že v samem začetku (spomni se apostolov!).

Menim, da je vsakršno odhajanje znak napuha tistega, ki odhaja. Npr. najčistejši tovrstni primer – Vinko Ošlak.

Ta prispevek sem odkrila po naključju? pa bi dodala nekaj svojih misli ob njem:

Kdor ima Boga za Očeta Sebastjan, ima hkrati tudi mater, pa ne v Cerkvi pač pa v Njemu.
Vidim pa, da priznavaš, da je Cerkev grešna vendar to zagovarjaš s tem, da bo na koncu tako vsakemu ki je grešil sojeno in da ni na nas da bi mi sodili.
Se strinjam in celo trdim, da imaš prav.

Pa vendar …ali ni bolje obrniti se na poti, za katero spoznaš, da ni prava, kot pa da bi vztrajal na njej, ker je pač edina, ki jo poznaš in ker ima na vsake toliko časa tudi kakšno počivališče ob njej, ki ti lahko nudi trenutno zatočišče?

In kot ima lahko takšna pot tudi lepe predele (deljenje milosti) to še vedno ne spremeni tega, da vodi v nasprotno smer od tega kamor si se ti dejansko namenil.
Če namreč praviš, da je Cerkev ” vedno bila in vedno bo grešna ” potem je že to več kot dovolj, da vidiš da ne more biti od Boga ljubezni, milosti in popolnosti in potemtakem tudi ne more voditi k njemu.

Lep pozdrav! Natawe