Prejšnji teden je župnik pri pridigi povedal naslednjo zgodbo:
Bilo je nogometno moštvo, ki je dobilo novega trenerja. Vsi so ga imeli radi, zato je bil trening močno obiskovan. Še posebej ga je vzljubil eden izmed fantov. Ko so tako fantje radi trenirali, so nekoč po treningu nekateri izmed njih videli trenerja, da je šel k zelenavarju in si tam ogledoval jabolka. Nato je vzel najlepše jabolko, ga dal v žep in odšel. Fantje so bili zaprepadeni. Odločili so se, da bodo svojega trenerja še bolj spremljali, zato so mu po vsakem treningu sledili. Vedno znova je zahajal k zelenavarju in si ogledoval jabolka in vedno vzel najlepšega, ga dal v žep in odšel proti domu. Eden izmed fantov je rekel:”Ste videli? Krade!” Vsi so mu pritrdili. To se je razširilo in na treningih je bilo vedno manj fantov, dokler ni en dan prišel samo tisti fant, ki je trenerja najbolj vzljubil. Trener se je začudil in vprašal fanta zakaj se gre. Fant je bil v zadregi, a mu je vendar povedal. Nato je trener tega fanta vzel s seboj in sta šla k zelenavarju. Tam je trener, tako kot vsakič, gledal jabolka in najlepšega vzel in ga dal v žep. Nato je vprašal prodajalca:”Koliko sem dolžan?” Prodajalec pa mu odvrne:”Saj ste že poplačali. Nič niste dolžni.” In sta šla. Trener je fantu razložil, da gre vsako jutro po mleko in ga prinese tudi zelenavarju, v zameno, pa ima dnevno eno jabolko, a ker mu pred treningom nič ne koristi, ga vzame po treningu, ko je lačen in mu jabolko tekne. Fant je takoj povedal ostalim fantom. Oni, ki je bil najbolj glasen pri širjenju, da trener krade, se je zamislil in takoj klical trenerja in se mu opravičil. Trener je rekel, da naj se zglasi pri njem doma, s seboj pa naj prinese velik vzglavnik. Fant je privolil in se zglasil pri njem. Trener ga je povabil ven na vrt in fantu dal v roke škarje. Rekel mu je, naj prereže vzglavnik in vse perje, ki je notri raztrosi v veter. Fant je to z veseljem naredil, saj je bila to zelo lahka pokora za njegove lažne obtožbe. Ko je to naredil se je nasmehnil in pogledal trenerja, ta pa mu je rekel:”Sedaj pa poberi vse to perje in ga stlači nazaj v vzglavnik. Ko boš to storil, ti bo oproščeno.” Fant je žalostno pogledal in rekel:”Gospod, ampak perje je veter raznosil na različne kraje. Nemogoče je, da bi to pobral in stlačil nazaj v vzglavnik.” Trener mu je rekel:”Enako je s tvojimi besedami.”
Madonna: Gospod Peabdy in jabolka (ali nekaj podobnega)
Lahko poveš kaj več?
Se mi zdi, da sem to zgodbo že slišal, ali pa vsaj njeno bistvo. Zelo poučna, se mi zdi. Še posebej v tem času, ko je širjenje lažnivih govoric zelo razširjeno, ko je treba koga uničiti.
Kolikor se spomnim, naj bi to bila ena stara zgodba, ki jo je pač zapisala Madonna v slikanici Jabolka gospoda Peabodya…
(je pa res, da sem podobno, zelo podobno zgodbo slišala že davno preden sem videla tole slikanico)
Meni je tale zgodbica zelo všeč. Zelo poučna.
Zgodbica je lepa, slika pa me spominja na Božidarja.
Ga ne bi spustili nazaj, tako kot še druge?
Milena, tukaj ni prostor za debate o forumski problematiki.
Dragi moj Sebastjan. Tudi ti perje še kako trosiš na vse strani. In to vzglavnik za vzglavnikom.
Zakaj pa?
Simon, menim, da iz te zgodbe nihče na svetu ni izvzet.
Pridiga govori o perju – posebni vrsti besed. O besedah sovražnega govora. Svet ni črno-bel. Morda res iz te zgodbe nihče ni izvzet, a eni so v njej globje kot drugi.
Bi dal še eno analogijo. Oseba X ukrade čokolado. Oseba Y pa ukrade dve čokoladi. Ali ni oboje kraja? Meni se zdi dejanje enako in ni nihče globlje v kraji kot drugi. Oba sta kradla. Kvaliteta je ista, razlika je le v kvantiteti.
No, no, ne poenostavljajmo. Eden ubije človeka, drugi jih ubije na tisoče. A sta torej oba enako “kvalitetna” morilca? Sem prepričan, da ne. Pa naj Sveto pismo pravi kar hoče.
Josif Visarionovič Džugašvili in Silvo Plut se res ne moreta primerjati.
Obadva sta storila umor. Eden množični, drugi malo manj množični. A kvaliteta dejanja samega kot deja je enaka, kvantiteta pa različna. Po kvantiteti se ne moreta primerjati.
Ne ne ne. Kdor jih pobije tisoč, je veliki vojskovodja