Jutranja zarja
Po petih letih in skoraj osem mesecev, sem se znašel v precepu med preteklostjo in prihodnostjo. Reflektiram brez kakega sočutnega budističnega sanjaštva, ki zaudarja iz knjig in govorov Dalajlame, brez groteskno-novodobnega klovnjaštva, ki nas “teatralno zabava” v obliki Janeza Drnovška. Brez kakršne koli dejanske čustvene primesi ali religioznega ozadja. Čista dialektika. Razum par excellence! Vsaka beseda, vsako moraliziranje o tem, kaj bi bilo potrebno, pa ni bilo, je odveč. Vsak tak poizkus je poizkus oživljanja mrliča. Naj počivajo v miru! Ne skrunjajmo grobov in umrlih, saj nismo mrhovinarji! Pa vendar se izmed vseh znajdejo tovrstne ujede, ta najnizkotnejša bitja, ki jih premore svet…In te pikajo in pikajo. Kače, sršeni in ose. Pikali bodo! Kar naj! Vseeno mi je. Moje Sonce je zašlo, a vidim vzhajati novo jutranjo zarjo!
Powered by FireStats
, ter po soncu se bo dan poznal
.
Taka pesnitev pa samo en komentar? In čista dialektika??? Ljubezen je ja več kot to. In morda ne gre za moraliziranje, morda le zgolj za soočanje, da niso drugi ki pikajo in ki ga nekje polomijo – morda nepovratno. Da smo to vedno mi. In nov osvit – kako je ime Aurori tokrat – k čemu ce nagne tvoje srce?
Ni mi prav – morda se bo kaj čez čas spremenilo. Sem pogledala tale tvoj blog. Pridobivaš na kvaliteti in glede na Simonov komentar tam pod eno drugo temo jaz menim – prav je da v norost ne skočiš brez padala. Vse dobro.
Taja
Zakaj enostavno ne poveš naravnost, kaj je dejansko bilo? Ne pa da okolišiš kot vedno! …
Ja, saj to tudi mene zanima, pa sem že rekla, da se mi je zdelo precej škoda? In super lej no lej – kar naenkrat in Pirka in Taja na blogu, kaj le bi še sploh hotu več.
Malo zezam, ampak saj veš, tam na rkc si me prej odklopu, predno sem lahko tvoj odgovor dobila na to – kaj si ga tokrat polomu. Mir in dobro. 
)))
Taja
Taja…bom vzel padalo, če se odločim za skok…vprašanje je, če se bo odprlo. Mislil sem dialektiko za svoj razmislek, nisem s tem označeval ljubezni. Moraliziranje v smislu očitanj:”Tega nisi, onega nisi, to si, pa ni bilo treba…” Kapiraš? To pomeni pikanje. Aurora? Aurori je ime optimizem. Srce moje se nagiba k optimiznu in novim zmagam, ki me čakajo.
Odgovor na slednje vprašanje, pa brez zamere, te ne briga…
Pirka…Zato, ker nikogar ne briga kaj je sploh bilo.
No, saj ne da nerada pikam:), ampak to tokrat ni bil moj namen. Mi je prav iskreno žal, pa najsibo kakršen koli razlog že, ker sem to vez čutila kot zelo vredu in kot velik dar.
No, imaš prav, naj bi me ne brigalo,(pa vseeno me – tako ne preveč osebno, vendar od srca za srce, to pa ja – vedno.) sem samo hotela povedati, da se splača še enkrat pa predvsem globje razmisliti, če se morda le lahko kaj popravi, dokler je še mehko in sveže. No, toliko od mene. Vse dobro pa seveda obema. In optimizem je zelo dober začetek, ne glede na pot in na cilj.
Taja