Miheljak o evoluciji

V Dnevnikovi kolumni z naslovom “Zdaj pa še domoljubna RTVS?” polemizira s p. Petrom Lahom o državotvornosti. Pa me niti ni zbodlo samo polemiziranje o tem, ampak me je zbodlo Miheljakovo izvajanje, ko se je dotaknil vprašanja evolucije.
Miheljak piše:
Pravi, da Darwinov nauk pojasni razvoj, ne more pa pojasniti, od kod človeku njegov duh in razum, njegova moralnost. In “argumentira”, da se je človek “postopoma razvijal, dokler ni enkrat Bog vanj vdihnil tisto edinstveno moč, Božjega Duha, ter naredil iz njega duhovno bitje po svoji podobi. Ne da bi kakor koli ‘poniževali’ drugo stvarstvo, je res, da je človek zaradi tega posega bistveno več od njega.” Zagata pa taka. Če razvojni nauk drži, pojasni tudi, kako so se razvijali duhovnost, razum, moralnost. Kdaj pa naj bi bilo tisto “enkrat”? Je to homo habilis, ki je pred več kot dvema milijonoma let začel izdelovati prva bifacialna orodja in orožja in s tem zavestno prelisičil zunanjo in lastno naravo? Je morda bog po lastni podobi “ustvaril” neandertalca, o katerega duhovnosti priča vse več artefaktov? Kdaj je torej v kosmatinca vdihnil dušo?
Pri tem pa seveda pozablja na temelj, ki je metodologija pri znanstvenih raziskavah, kateri je bil podvržen tudi Darwin kot naravoslovec (naravoslovje temelji na metodi opazovanja!). Vprašanje evolucije je tako vprašanje metodologije naravoslovnih znanosti in ni religijsko vprašanje. Naravoslovje nikoli ni šlo onkraj svoje metode, zato je z metodološkega stališča jasno, da ni bilo prostora za Boga, saj sama metodologija naravoslovnih znanosti ne more odgovoriti na delovanje Boga znotraj evolucjie, čeprav ga Darwin sam ni nikoli zanikal, ampak so ga zanikali kasnejši t.i. darwinisti, ki so pozabili, da delovanje Boga ni odvisno od neke znanstvene metode. Prav tako je res, da metodološko z vidika biologije ne moremo definirati kdaj se je razvijala pri človeku duhovnost.
In če odgovorim še na to, kdaj je bil tisti “enkrat”, ko je Bog naredil človeka po svoji podobi; takrat, ko je človek postal umno bitje (zdaj mi utegne kdo ugovarjati, kdaj točno to je, kar je seveda nesmiselno). Pred tem sploh ni bilo človeka. Človeka definira njegova umnost, njegova sposobnost razmišljanja. Na tem temelju pa nastane možnost duhovnega in moralnega ter seveda umskega razvoja.
Zdravo.
Nisem in nisem našel tvojega kontaktnega e-maila. Morda je krivo to, da sem čisti laik in začetnik v blogovski atmosferi.
Zato, ti link mojega spisa od drugačnosti pošiljam kar sem:
http://www.najblog.com/copic/item/4946
zanima me tvoje mnenje
Hej, med brskanjem po hrvaški sceni sem naletel na naslednje:
http://www.kriz-zivota.com/blogovi/
Mogoče bi na RKC tudi morali uvesti bloge.
RKC ne rabi bloge, ima Erlaha.
Ja, nekaj so se “potrudili” pri Družini, ampak menim, da bi lahko naredili kaj precej boljšega.
Erlah ni od Cerkve bloger, ampak je na svojo iniciativo. Sem pa tudi že koga slišal s cerkvenih krogov, da je to neumnost in če nimam kaj boljšega za počet. Pa mu ponavadi rečem, da ne!
Pri Družini? Kje? No, saj ne bi bili to blogi od RKC, ampak bi lahko verniki pisali, ali pa mogoče bi bil zanimiv čisto navaden blog kakšnega duhovnika; kako živi, kaj vse počne, mogoče kdaj kakšno razmišljanje. Verjamem, da bi v RKC krogih to ne bila neumnost. Čeprav, prepričan sem, da bi zato dobili kar nekaj flaka z nasprotne strani. Ampak to je internet, vsak reče kar mu glih pade na misel.
Na njihovi spletni strani, ki pa trenutno nekaj ne dela. Trenutno pišeta Gril in Klevišarjeva. Ma ja, jaz si želim, da bi bili tovrstni blogi, samo…prsilt ne morš nobenga.
Teza o stvarjenju človeka po Božji podobi je otročje smešna. O kakšni podobi razmišljamo? O podobi človeka z vsemi primitivnimi pritiklinami telesnega bivanja? Ne? A da telesna podoba človeka že ni Božja podoba.
Posledica česa pa je telesna podoba? Je morda posledica evolucije? Kaj sploh pomeni beseda “podoba”. Je to predstavitev nečesa resničnega ali
domišljijskega z likovnimi ali literarnimi sredstvi? Kaj potem pomeni beseda “predstavitev”? Je to povzročanje, da nastane nekaj v
zavesti kot posledica izkušenj, védenja, miselne ali čustvene dejavnosti? Kaj pomeni potem beseda “povzročanje”? Bla, bla, bla …
Evolucija je znanstveno metodološko dejstvo, kot je dejstvo, da so smrekove iglice zelene barve. A to dejstvo ne pove ničesar o stvarjenju. Najprej naj bi bila beseda, ki je meso postala. Neumnost! Najprej je bilo meso, ki je beseda postala. Bog je le beseda! Ni Bog ustvaril človeka po svoji podobi, ampak je človek ustvaril Boga po svoji podobi!
Uh, vernikom v slovnico še vedno niso porezali goltancev…
Beseda je postala tišina in tišina je le še beseda.