Rekel bi samo to, da sicer spoštujem, da se zna človek postaviti za “pravično stvar”, a vendar bi rekel tudi, da se včasih prav bojim, ko si nekateri prelahko želijo (pa čeprav metaforično) izboriti pravico, da utirajo pot za resnico. Saj veš včasih so napačni zobje, včasih pa so zobje, kar… no, lastni. Varnost pri delu z orodjem je pomembna, pa če je samo kladivo!!!
“Iz zgodovine je jasno, da se nobeno ljudstvo ni ohranilo pod vodstvom liberalcev. Poglejmo antični Rim – najbolje je živelo pod Julijem Cezarjem! Kasnejši liberalni bebci so ga zafurali…Poglejmo Francijo pod Napoleonom! Od te Francije ni ostalo nič! Avstrija pod Marijo Terezijo! Je kaj od tega?!”
Ah, iz zgodovine je jasno… sedaj razumem, zakaj ljudje pravijo, da se je pod rajnco Jugoslavijo veliko bolje živelo!
Hmmm, počasi se mi dozdeva s kom imamo tu opravka. S klasičnim kleriškim jurišnikom. Vsekako ne z gnostikom. Sem kar malo razočaran.
Nesporno je, da je končni izid treh ideologoij svobode: liberalizma, socializma in boljševizma krvavi konflikt. Vendar so te ideologije nujne za dialektiko sistema človeške družbe. Tem ideologijam je smiselno pripisati zasluge, podobne tisti, ki jo lahko pripišemo Hitlerju za hitro povojno industrializacijo Zahoda.
Po drugi strani pa je res tudi to, da verska prepričanja skrijejo človeka pred samim sabo. Zazidajo ga za visoke zidove piramidnega sveta, na vrhu katerega je Bog in malo pod njim so kralji. Takšni piramidni svetovi so že bili in bodo še porušeni. Žal pa v ruševinah ni nikoli najti dovolj svobode, da se ne bi ljudje vedno znova ponovno zazidali v podoben svet. Ujetniki razdrobljeno porazdeljene moči v teh svetovih ne morejo pobegniti pred tiranijo vladajočih elit in lahko le slutijo sence svobode, ki jih meče zunanja luč.
Sočustvujem takšnimi, ki so tako izgubljeni v svojem piramidnem svetu. Nietzsche ti ponuja roko, ki te bo osvobodila. Ne boj se znoreti.
Jin, kako ne? Mar niso bili veliki hedonisti? Rim po Juliju se mi zdi enak kot je recimo sedanja Nizozemska. To je liberalizem. Poudarjanje svobode. Človek lahko počne kar hoče…In če pogledaš liberalne institucije – poudarjajo svobodo na ta način v svojem temelju. Napačno svobodo. In kot take, ko to uresničijo, nehajo biti liberalne. Čreda postane odvisna od svojih izrojenih instinktov. Adijo svoboda! Poglej propadanje LDS-a. Zakaj? Zaradi izrojenosti, zaradi nasilništva nad življenjem. Ni volje do moči! Ostala je samo sprevrženost instinktov.
Ja, ampak kateri liberalec je kdaj podpiral monarhijo? Cesarji so podpirali sami sebe in jimje bilo mar samo za lastno svobodo, ne za svobodo drugih.
Eno je relativiziranje, drugo je liberalizem. Liberalizem je lahko zelo trd, zelo. Mnogo bolj, kot se kaže dandanes. Rekel bi, da so lahko liberalci prav pasji, ko se gre za njihove vrednote. Še enkrat. Relativizem ni enako liberalizem.
Eden reče, da je vse relativno, vse enako. Drugi reče, da je njegovo pravilno, od drugega pa ni, da je svoboda, kakor si jo sam zamišlja pravilna, vse drugo pa je napačno. Ne smeš početi vsega kar hočeš; samo tisto, kar je dovoljeno znotraj ideologije. najbolj splošno bi rekel, da lahko z rokami mahaš okoli samo dokler ne ogrožaš čigavega nosu.
In zakaj bi liberalci bili hedonisti? V bistvu mislim, da se pravemu liberalcu vse pehanje za materialnim mora prav gabiti, in uživancija tudi. Saj se je liberalizem porodil iz želje biti svoboden, ne bogat.
LDS propada, ker se je izrodila v stranko na oblasti. In oblast privablja podgane, da se redijo na delu drugih. Boš kmalu videl na primeru SDS.
Am…midva v bistvu pomojem isto misliva. Jaz sem rekel, da ko liberalizem udejanji svoje vrednote (ok, poimenoval sem jih z besedo svoboda), adijo svoboda! V tem njihova pasjost, ki jo ti vidiš. Se mi zdi, da si eno stopnjo za mano – jaz govorim o tem, ko se liberalizem izrodi (Nizozemska, LDS,…).
Ampak liberalec si želi svobodo, ki seveda ni nikoli absolutna, za čim več ljudi. Diktator si želi absolutno svobodo zase in nobene svobode za druge. Eden je Jeferson, drugi je Neron.
Rekel bi samo to, da sicer spoštujem, da se zna človek postaviti za “pravično stvar”, a vendar bi rekel tudi, da se včasih prav bojim, ko si nekateri prelahko želijo (pa čeprav metaforično) izboriti pravico, da utirajo pot za resnico. Saj veš včasih so napačni zobje, včasih pa so zobje, kar… no, lastni. Varnost pri delu z orodjem je pomembna, pa če je samo kladivo!!!
“Iz zgodovine je jasno, da se nobeno ljudstvo ni ohranilo pod vodstvom liberalcev. Poglejmo antični Rim – najbolje je živelo pod Julijem Cezarjem! Kasnejši liberalni bebci so ga zafurali…Poglejmo Francijo pod Napoleonom! Od te Francije ni ostalo nič! Avstrija pod Marijo Terezijo! Je kaj od tega?!”
Ah, iz zgodovine je jasno… sedaj razumem, zakaj ljudje pravijo, da se je pod rajnco Jugoslavijo veliko bolje živelo!
Hmmm, počasi se mi dozdeva s kom imamo tu opravka. S klasičnim kleriškim jurišnikom. Vsekako ne z gnostikom. Sem kar malo razočaran.
Nesporno je, da je končni izid treh ideologoij svobode: liberalizma, socializma in boljševizma krvavi konflikt. Vendar so te ideologije nujne za dialektiko sistema človeške družbe. Tem ideologijam je smiselno pripisati zasluge, podobne tisti, ki jo lahko pripišemo Hitlerju za hitro povojno industrializacijo Zahoda.
Po drugi strani pa je res tudi to, da verska prepričanja skrijejo človeka pred samim sabo. Zazidajo ga za visoke zidove piramidnega sveta, na vrhu katerega je Bog in malo pod njim so kralji. Takšni piramidni svetovi so že bili in bodo še porušeni. Žal pa v ruševinah ni nikoli najti dovolj svobode, da se ne bi ljudje vedno znova ponovno zazidali v podoben svet. Ujetniki razdrobljeno porazdeljene moči v teh svetovih ne morejo pobegniti pred tiranijo vladajočih elit in lahko le slutijo sence svobode, ki jih meče zunanja luč.
Sočustvujem takšnimi, ki so tako izgubljeni v svojem piramidnem svetu. Nietzsche ti ponuja roko, ki te bo osvobodila. Ne boj se znoreti.
Strahopetec
Mislim da so bili cesarji po Juliju marsikaj, samo liberalci pa niso bili
Jin, kako ne? Mar niso bili veliki hedonisti? Rim po Juliju se mi zdi enak kot je recimo sedanja Nizozemska. To je liberalizem. Poudarjanje svobode. Človek lahko počne kar hoče…In če pogledaš liberalne institucije – poudarjajo svobodo na ta način v svojem temelju. Napačno svobodo. In kot take, ko to uresničijo, nehajo biti liberalne. Čreda postane odvisna od svojih izrojenih instinktov. Adijo svoboda! Poglej propadanje LDS-a. Zakaj? Zaradi izrojenosti, zaradi nasilništva nad življenjem. Ni volje do moči! Ostala je samo sprevrženost instinktov.
Ja, ampak kateri liberalec je kdaj podpiral monarhijo? Cesarji so podpirali sami sebe in jimje bilo mar samo za lastno svobodo, ne za svobodo drugih.
Eno je relativiziranje, drugo je liberalizem. Liberalizem je lahko zelo trd, zelo. Mnogo bolj, kot se kaže dandanes. Rekel bi, da so lahko liberalci prav pasji, ko se gre za njihove vrednote. Še enkrat. Relativizem ni enako liberalizem.
Eden reče, da je vse relativno, vse enako. Drugi reče, da je njegovo pravilno, od drugega pa ni, da je svoboda, kakor si jo sam zamišlja pravilna, vse drugo pa je napačno. Ne smeš početi vsega kar hočeš; samo tisto, kar je dovoljeno znotraj ideologije. najbolj splošno bi rekel, da lahko z rokami mahaš okoli samo dokler ne ogrožaš čigavega nosu.
In zakaj bi liberalci bili hedonisti? V bistvu mislim, da se pravemu liberalcu vse pehanje za materialnim mora prav gabiti, in uživancija tudi. Saj se je liberalizem porodil iz želje biti svoboden, ne bogat.
LDS propada, ker se je izrodila v stranko na oblasti. In oblast privablja podgane, da se redijo na delu drugih. Boš kmalu videl na primeru SDS.
Am…midva v bistvu pomojem isto misliva. Jaz sem rekel, da ko liberalizem udejanji svoje vrednote (ok, poimenoval sem jih z besedo svoboda), adijo svoboda! V tem njihova pasjost, ki jo ti vidiš. Se mi zdi, da si eno stopnjo za mano – jaz govorim o tem, ko se liberalizem izrodi (Nizozemska, LDS,…).
Ampak liberalec si želi svobodo, ki seveda ni nikoli absolutna, za čim več ljudi. Diktator si želi absolutno svobodo zase in nobene svobode za druge. Eden je Jeferson, drugi je Neron.