Socialno bistvo krščanstva

poverty

Krščanstvo ni “cogito, ergo sum”. Krščanstvo je “cogitor, ergo sum”. To pomeni, da od D(d)rugega sprejemamo in mi dajemo drugemu naprej. Krščanstvo ni samo “biti tu”, kot je “pogruntal” slavni filozof Heidegger, ki je trdil, da smo naključno vrženi v stvarnost in tako iz tega izpeljal pojem “tu-bit”. Človeka kot družbeno bitje določa ravno to, da ni njegovo bistvo v tem, da je samo tu, ampak, da je “tu za”. Torej krščanstvo ni samo v “biti tu”, ampak je v “biti tu” in “biti za”, kar pomeni, da smo tu za drugega.

Tega se tako malokrat zavedamo. Vsi smo temu nezavedanju podvrženi. Jezi me, ko nekdo, ko vidi človeka v stiski reče:”Ja, pojdite vi in pomagajte, saj vam nihče ne brani.” Tako se začne prelaganje odgovornosti za sočloveka z enega na drugega v smislu: dajte vi, ne ne, dajte rajši vi in ah, kaj bom jaz, saj bodo oni…- na koncu pa nihče ne naredi nič.

Jezus Kristus se je zavedal tega, saj ko je molil tik preden so ga prijeli, da bi ga odvedli v smrt, ni rekel:”Veš kaj, Oče, tamle jih je še cel kup, daj, izberi nekoga izmed njih namesto mene…” ampak je rekel:”Ne moja, ampak Tvoja volja naj se zgodi,” (Prim. Lk 22,42) in tako dovršil naše odrešenje s svojim trpljenjem, smrtjo in vstajenjem.

jesus

Dodaj odgovor